Izkušnje ali suženjstvo?

V sredo se je končal razpis, s katerim so na davčni upravi iskali 52 volonterskih pripravnikov. Za štiri pripravništva, ki bodo trajala osem mesecev, je dovolj šesta stopnja izobrazbe, za preostala, ki jih bodo sklenili za obdobje desetih mesecev, pa mora imeti pripravnik univerzitetno izobrazbo. Pripravništva bodo prostovoljna, saj kandidati za opravljeno delo ne bodo dobili nobenega plačila niti ne bodo prejeli povračila stroškov za prevoz ter malico in regresa za letni dopust.

Zakonitost neplačevanja ni sporna. Volontersko pripravništvo dopušča 108. člen zakona o javnih uslužbencih, pristojno ministrstvo za javno upravo pa je leta 2007 v razlagi omenjenega člena navedlo, da volonterskim pripravnikom regres ter stroški prehrane in vožnje ne pripadajo.

A noben zakon ne zahteva, da je pripravništvo volontersko. V sindikatu Mladi plus so ob tem spomnili na javni razpis za iskalce prve zaposlitve na področju socialnega varstva, ki ga vodi socialna zbornica, financira pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Tem pripravnikom je namreč v sklopu omenjenega razpisa zagotovljenih do 1500 evrov mesečne plače, poleg tega pa bodo imeli plačane tudi stroške usposabljanja, izobraževanja in zdravniškega pregleda.

Na davčni upravi pojasnjujejo, da so se za volontersko pripravništvo odločili, ker vlada od njih pričakuje, da bodo v primerjavi z minulim letom za 1,7 odstotka zmanjšali število zaposlenih. Skladno s tem jim je tudi zmanjšala finančni načrt. „Če bi trenutne finančne okoliščine dopuščale, bi z veseljem razpisali običajno, torej plačano pripravništvo, vendar to zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče.“

Medtem ko v sindikatu Mladi plus tako obliko dela ocenjujejo kot izjemno nepravično do mladih, na davčni upravi poudarjajo, da imajo od volonterskega pripravništva koristi vsi. Davčna uprava bo lahko v sklopu vladnih zahtev pridobila pripravnike, ti pa „si bodo z delom na davčni upravi pridobili znanja, izkušnje in nenazadnje reference, ki bi jim lahko koristile pri nadaljnjem iskanju zaposlitve“.

Kaj ne moremo tega trditi za vsako delo?