Seveda to pomeni razpad EU

Kako resna se vam zdi informacija, da naj bi se pod pokroviteljstvom Evropske centralne banke pripravljal nadzorovan izstop morda celo skoraj vseh članic evroobmočja? Evro naj bi v skrajnem scenariju obdržalo le pet ali največ šest sedanjih članic denarne unije, poleg Nemčije še Avstrija, Finska, Nizozemska, Luksemburg in pogojno Francija, vse druge pa bi ali prešle na nekdanje nacionalne valute ali na sekundarno evropsko valuto, ki bi jo lahko devalvirale.

Ne preveč resna, čeprav bi bila to, gledano povsem ekonomsko, pravzaprav normalna posledica zdajšnjih primanjkljajev in presežkov med državami znotraj denarne unije. Države s plačilnobilančnimi presežki so bile pred uvedbo evra dejansko del denarnega območja nemške marke. Francija ne sodi zraven, a je velika in politično pomembna. Če med letoma 2005 in 2008 ne bi hazardirali in zapravili deset milijard evrov, bi v to bolj spadala Slovenija. Seveda to pomeni razpad EU, ustvarjanje šibkega evra pa je nesmisel.

Nemška kanclerka Angela Merkel je pred kratkim dejala, da je Evropa dveh hitrosti ne moti. To bi se dalo razumeti tudi kot razpad evroobmočja na dva dela: na države, ki bi ohranile evro, in vse druge.

Prav gotovo. Res pa je, da vsakokrat govori drugače. Očitno pozabi, kaj je povedala teden prej. Evropa dveh hitrosti je le lepše povedano, da je veliki politični projekt EU propadel.

Kaj bi pomenila devalvacija nacionalnih valut, torej tudi tolarja, ali pa neke sekundarne evropske valute?

Zakaj menite, da bi morali tolar kar devalvirati? Vse od njegovega nastanka smo se v Banki Slovenije ukvarjali s preprečevanjem njegove realne apreciacije. V sekundarno evropsko valuto pa seveda ne verjamem. Čemu le bi preostale države ustanavljale še eno centralno banko oziroma denarno unijo.

Reciva, da bi sledila devalvacija. Bi bila devalvacija drahme večja od devalvacije tolarja?

Devalvacija drahme Grkom nič ne pomaga. Povprečen Grk izvozi za dobrih tisoč evrov na leto, saj nima kaj izvažati, povprečen Slovenec za deset tisoč evrov. Brez odpisa vseh dolgov Grkom vsaka devalvacija le še poveča dolgove v evrih.

Kaj bi prehod z evra na tolar in njegova devalvacija konkretno pomenila za prebivalstvo, ki bi plače po novem prejemalo v tolarjih, prihranke in kredite pa bi imelo v evrih?

Če bi bili prihranki enaki kreditom, bi devalvacija povzročila prerazdelitev k tistim, ki imajo prihranke v evrih, in na škodo tistih, ki imajo kredite v evrih. Ker pa so zdaj krediti za 55 odstotkov večji kot depoziti, zadolženi pa smo v tujini, bi devalvacija povečala breme odplačevanja kreditov.

Kaj porečete na predlog o ustanovitvi evropske bančne unije? Kako naj bi to pripomoglo k rešitvi evra?

Evropska bančna unija je spet ena od »rešitev«, ki se menjajo iz tedna v teden in ki jih vsi, ki o njih sploh lahko odločajo, nikoli ne marajo. Poroštvo Evropske centralne banke za depozite bi najbrž zmanjšalo nevarnost bega depozitov v gotovino, kar bi bilo koristno. O smiselnosti centraliziranega nadzora bank pa dvomim. Spet bi si izmislili nekakšna povsem birokratska pravila, ki bi jih uveljavljali v popolnoma različnih okoljih.

Bi bančna unija pomenila takšno socializacijo dolgov evropskih bank kot bi evroobveznice pomenile socializacijo dolgov evropskih držav?

Ne verjamem, da bo bančna unija sploh nastala, posebno pa ne kmalu. Sicer pa je najboljšo socializacijo dolgov mogoče doseči z inflacijo.

Kako preprečiti beg denarja iz evropskih bank, če bi Grčija izstopila iz evroobmočja? Ekonomist Roubini predlaga, da se vzpostavi širok sistem zavarovanja depozitov, ki bi ga lahko financirali z davkom na finančne transakcije.

Z nevarnostjo bega denarja iz evropskih bank se pretirava. Evroobmočje je veliko denarno območje. Evro kljub vsemu dobro opravlja vse tri funkcije denarja: merilno, menjalno in varčevalno. Kam pa naj povprečen depozitar zbeži? V dolar, švicarski frank ali kakšno manjšo valuto? Pri tolarju je bilo drugače. Šlo je za majhno denarno območje. Če tolar ne bi dobro opravljal vseh treh funkcij, ga je bilo hitro mogoče zamenjati za marko, ki je bila vsaj v začetku nekakšna vzporedna valuta in je vsaj sprva tudi opravljala vse tri funkcije. Pri vrednotenju hiš ali avtomobilov smo uporabljali le cene v markah, z markami smo dostikrat plačevali, v markah smo varčevali. Do uvedbe davka na finančne transakcije bo preteklo še nekaj časa, z njegovo koristnostjo se pretirava.

Roubini pravi, da je treba zvišati plače v najbogatejših članicah EU, zlasti v Nemčiji, da se tako spodbudi povpraševanje.

Najpomembnejši razlog za krizo je tri desetletja trajajoča prerazdelitev bruto domačega proizvoda na škodo dela in v korist kapitala. Če bi zvišanje plač to obrnilo, bi bilo nedvomno koristno, saj je tekmovanje EU s »Kitajci« z zniževanjem plač nesmiselno in obsojeno na neuspeh. Opustitev tega tekmovanja pa predvideva zapiranje EU proti preostalemu svetu.

Si Evropa lahko privošči spodbuditev gospodarske rasti z nadaljnjim zadolževanjem?

Evropa kot celota si to nedvomno lahko privošči, saj gre na ravni EU za stanje, da so Evropejci dolžniki in upniki hkrati.

Je rešitev za evro res več Evrope, kot pravi Merklova? Fiskalni pakt gotovo ne more rešiti problema prezadolženosti evropskih držav ...

Fiskalni pakt ne rešuje ničesar. Gre za vsiljevanje enakih pravil v povsem različna gospodarska okolja, kar lahko le še poveča asimetrične šoke, ki jih povzroča denarni sistem. Zato bo težave samo še povečal in ne zmanjšal. Seveda ne gre zanemariti, da takšni pakti nimajo prevelike vrednosti, ko nastanejo težave v velikih članicah. Ne vem pa, kako se ta zamisel Merklove sklada z njeno mislijo o Evropi dveh hitrosti.

Bi se morala Nemčija strinjati z izdajo skupnih evroobveznic, če želi rešiti evro?

Da. To bi veliko bolj znižalo obrestne mere v državah, ki jih napada »finančni trg«, kot pa bi jih zvišalo v Nemčiji. S tem bi najbrž precej onemogočili zaslužke in igrice »finančnih trgov«.