Blejski otok je izgubljen

Cerkev zavrtela pravno državo okrog prsta

Blejski otok je izgubljen. Če sodimo po sodbi in sklepu kranjskega okrožnega sodišča, ki smo ju pridobili v uredništvu, bo sporazum, s katerim je nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti leta 2008 otok in nepremičnine na njem podaril cerkvi, ostal veljaven. Država pred sodiščem ni uspela, in to kljub strokovnemu mnenju dr. Mihe Juharta in dr. Petra Grilca, da je dogovor med prvo Janševo vlado in RKC že na prvi pogled ničen. Kako je to mogoče?

Povzemimo to neverjetno zgodbo. Država je sprva tožila župnijo Bled. A sodišče je razsodilo, da bi morala že vse od začetka tožiti še ljubljansko nadškofijo kot sopodpisnico sporazuma. Sodišče je tožbo države zavrnilo kot nepopolno. Država je zato v drugo tožila obe, tako nadškofijo kot župnijo. A v drugem postopku je druga sodnica ugotovila nekaj drugega, in sicer, da nadškofija ni stranka v postopku, temveč zgolj stranka, ki je s pogodbo soglašala. Sodišče je zato s sklepom zavrnilo tudi drugo tožbo države. Nobena od sodnic se ni poglobila v vsebino, obe sta kompleksno zadevo rešili s pomočjo proceduralnih odločitev, vsaka na svoj, drugačen način.

Stališča strank in obeh sodnic so prav tragikomična. V prvem primeru, ko je država tožila zgolj župnijo, smo lahko prebrali, kako je cerkev trdila, da je bila sopodpisnica poleg župnije tudi nadškofija, ki bi jo morala država prav tako tožiti. Sodnica se s tem ni strinjala in je ugotovila, da je nadškofija „prevzela določene obveznosti po tem sporazumu in z njim ni samo soglašala“ ter da so pravice in dolžnosti med državo, župnijo in nadškofijo prepletene.

A ko je čez nekaj mesecev država tožila obe, je cerkev po vnovični „in natančnejši preučitvi“ spoznala, da nadškofija ni resnična stranka, saj se ni k ničemer zavezala in pridobila. Nova sodnica se je s tem strinjala in zapisala, da „dejstvo, da je sodišče v prvem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo iz razloga, ker ni bila tožena prava stranka, na odločitev sodišča v tem postopku ne vpliva in ne dokazuje, da je tudi drugotožena stranka (nadškofija, op. a.) pogodbena stranka sporazuma“.

Postopek s tem sicer ni pravnomočno zaključen. Z državnega pravobranilstva so nam odgovorili, da bodo skupaj z ministrstvom za izobraževanje do avgusta, po koncu sodnih počitnic, „proučili možnosti za vložitev pritožbe“.

Kakšno bo navodilo ministra Žige Turka, je verjetno jasno že sedaj.