Z neresnico nad Svetlano Makarovič

Čeprav Božo Predalič trdi drugače, njena pokojnina umetnice nima zveze s Prešernovo nagrado

Ko je vlada znižala nekatere pokojnine, ki se plačujejo iz proračuna, je za 350 evrov pokojnino znižala tudi umetnici Svetlani Makarovič in jo s tem razjezila. Ne, ker bi s 1050 evri težko živela, ampak ker bi denar raje podarila tistim z mizerno nizkimi pokojninami, namesto da ga „požre gnila klerofašistična država, ki si ne zasluži imena država“.

Še ostrejša je bila Makarovičeva v razlagi selektivnega nižanja pokojnin: „Vsaki represivni oblasti, ne glede na to, ali se je na oblast prigoljufala, tako kot Janševa, gredo intelektualci, umetniki ali vrhunski športniki na živce. Ker je on sam, Janša, navaden primitivec, ki se tega zaveda. Primitiven, zloben, pritlikav duh, ki si v tej svoji zlobnosti daje duška, da se poskuša usrati na glavo sposobnejšim od sebe.“ Z znižanjem pokojnin je Janša le še bolj pokazal svoj pravi izraz, je julija povedala za Mladino.

Prejšnji teden je Makarovičevi z domiselnim komentarjem končno vrnil generalni sekretar vlade Božo Predalič. „Makarovičeva je leta 2000 zavrnila Prešernovo nagrado, Školjč pa ji je leto kasneje na podlagi te zavrnjene nagrade dodelil izjemno pokojnino,“ je prek svojega profila na Twitterju spodbudil javnost, naj se zamisli o „privilegirani“ umetnici. A kaj ko njegov tvit ne drži. In to ne samo zaradi izpuščene vejice in napačno zapisanega priimka nekdanjega ministra za kulturo Jožefa Školča.

O podelitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo Svetlani Makarovič je 27. decembra 1999 odločil upravni odbor Prešernovega sklada, zavrnila pa jo je na slovesni podelitvi 7. februarja 2000. Zmotil jo je sonagrajenec, duhovnik Marko Ivan Rupnik, ki je bil nagrajen, ker je poslikal kapelo Odrešenikove matere v Vatikanu. „Ko so podelili nagrado tudi patru Rupniku, so sesuli statut nagrade. Statut nagrade zahteva življenjsko delo, ne samo eno delo, ter delo, ki je bilo storjeno v državi Sloveniji, to pa je bilo delo v zasebni papeževi kapeli,“ razlaga Makarovičeva, ki tudi ni prejela nekaj manj kot deset tisoč evrov, kolikor je bila takrat finančno vredna Prešernova nagrada.

Izjemno pokojnino je Svetlana Makarovič pridobila na podlagi predloga strokovne komisije ministrstva za kulturo, sprejetega 21. aprila 1999; 29. novembra istega leta je vlada sklenila, da ji prizna izjemno starostno pokojnino za posebne zasluge na področju kulture od 1. oktobra 1999, torej še pred „sporno“ Prešernovo nagrado. Podlaga za njeno pokojnino in tudi poznejšo Prešernovo nagrado je bila enaka: njen izjemni umetniški opus. In navsezadnje, Svetlana Makarovič je tudi prejemnica Zlatega reda za zasluge, ki ji ga je podelil Danilo Türk. Razlog je ponovno „izjemno uspešno in kakovostno leposlovno delo na področju slovenske književnosti“.