(Ne)kulturno umiranje na obroke

Začelo se je z odpravo samostojnega ministrstva za kulturo in stopnjevalo z varčevalnimi ukrepi vlade, med katerimi je bila tudi napovedana ukinitev Slovenskega filmskega centra (SFC) in Javne agencije za knjigo. Formalno ti dve ustanovi resda nista bili ukinjeni, a to še ne pomeni, da se vladne napovedi niso začele uresničevati.

V začetku avgusta je vlada končno potrdila program dela in finančni načrt SFC-ja za letošnje leto, čeprav bi moral biti potrjen že v začetku leta. Stežka in brez pravega pojasnila, zakaj je bil postopek tako dolgotrajen, je SFC-ju izplačala približno 1,5 milijona evrov, se pravi tretjino letošnjih razpoložljivih sredstev. Filmski producenti so s tem končno prejeli vsaj del sredstev, ki jim jih dolguje SFC. Do konca bodo izplačani po obrokih, saj ministrstvo programska sredstva odmerja v več tranšah in na podlagi zahtevkov, ki jih bodo morali vlagati sproti.

Takšna zamuda je producentom povzročila veliko težav. Filmarji pa so v tem času umirali na obroke. A so kljub vsemu vztrajali in snemali brez sredstev. Ena od ekip, ki so ravnale tako, je ekipa filma Čefurji raus!, ki nastaja v režiji Gorana Vojnovića in za produkcijo katerega skrbi Arsmedia. Prejšnji teden je od države oziroma SFC-ja končno prejela polovico deleža sofinanciranja, ki naj bi v celoti znašalo 730 tisoč evrov. „Z zastojem denarnega toka so nastajale velike težave,“ priznavajo člani ekipe. To bi projekt in tudi podjetje skoraj pripeljalo v stečaj.

Kako nastali položaj vidi ekipa filma Čefurji raus!, je najbolje razvidno iz zbadljive zahvale, ki jo je v začetku tedna namenila „superministru“ Žigi Turku, pa tudi državnemu sekretarju na ministrstvu Aleksandru Zornu. Člani ekipe so se jima javno zahvalili za njun „doprinos“ k slovenskemu filmu, saj so „kljub izredno težkemu finančnemu položaju, v katerem se trenutno nahaja celotna država, le pridobili potrebna sredstva za realizacijo filma“. Producentu filma sta s tem zagotovila „nemoteno poslovanje“, ustvarjalci filma pa bodo lahko do sobote le končali snemanje.

Razlogov za nadaljnjo skrb je še vedno veliko, saj v očeh sedanje vlade niti filmi niti druge umetniške prakse, kot je recimo knjiga, ne prinašajo „dodane vrednosti“. To naj bi bil eden od razlogov, da je treba narediti red v kulturi, kjer naj bi se na veliko zapravljal državni denar. Ena od odločitev, s katerimi naj bi red vzpostavili, je že bila sprejeta. Center sodobnih plesnih umetnosti, ki so ga ustanovili pod prejšnjo vlado junija lani, bo verjetno dokončno zaprl vrata, predlog sklepa o prenehanju javnega zavoda in začetku postopka likvidacije pa je že objavljen na vladni spletni strani. Zaprtje tega centra pomeni prihranek 660 tisoč evrov, a v resnici ta poteza pomeni še veliko več.

Nekdanji v. d. direktorja centra Matjaž Farič, ki ga od marca, ko je bil razrešen s položaja, ni nadomestil nihče in ima še vedno ključe centra, pa tudi dokumentacijo, saj do danes še ni dočakal primopredaje poslov, pravi, da se bo s to odločitvijo čas zavrtel za dobrih dvajset let nazaj, ko je bilo v plesu vse prepuščeno zasebni pobudi. Center bi pomenil nekakšno varnost, zdaj pa se v polje sodobnega plesa ponovno vnaša negotovost, povezana z nerednim financiranjem, saj jim država in mesto nista dolžna namenjati sredstev. „Sodobnemu plesu v Sloveniji se s tem dela velika krivica,“ je prepričan Farič, tudi zato, ker imamo v baletu, ki ga radi primerjajo s sodobnim plesom, več kot sto zaposlenih v dveh javnih zavodih, v sodobnem plesu pa nobenega. A kljub ogromni razliki v delovnih razmerah se od obojih pričakujejo enako dobri rezultati.

Farič meni, da je razdrobljenost sodobne plesne scene že začela najedati njeno kakovost. Center bi to sceno povezal, pomenil pa bi tudi, da imamo „ligo“, s katero lahko organizacijsko enakovredno vstopamo v tujino, s čimer bi lahko naredili ogromen preskok naprej. Zanimivo bo videti, kakšna bo usoda prostorov nesojenega centra. Gre za nekdanje policijske prostore na Zaloški cesti v ljubljanskih Mostah, ki so bili v začetku letošnjega leta delno obnovljeni s sredstvi zavoda Center sodobnih plesnih umetnosti, in ker je lastnik teh prostorov ministrstvo za notranje zadeve, je čisto mogoče, da so z denarjem za kulturo obnovili prostor, ki ga bodo v prihodnje namenili kakšni drugi, za zdaj neznani dejavnosti.