„Za Uranovim izgonom stoji kardinal Rode“

Intervju s pošiljateljem Uranovega pisma o tem, zakaj ga je poslal v javnost in kdo vse želi škoditi nadškofu Uranu

Naš sogovornik razumljivo želi ostati anonimen, pozna pa odgovor na vprašanje, ki ga širša javnost gloda že nekaj mesecev: je nadškof Uran res moralno grešil in ima potomce? Teorijo hitro prehiteva neka druga, ki je za našega sogovornika nesporno edina resnična: Uran je nesrečna žrtev spletke. Grozijo mu, prepovedano mu je komunicirati z mediji, mora pa se braniti v perverzni situaciji, ko je brez dokaza obtožen in obsojen, da ima otroke. Kako naj dokaže, da jih nima, ko mu je prepovedano nastopati v medijih? Kaj sploh storiti, kako se braniti? Naš sogovornik pove, da ravna na lastno pest ...

Pravite, da poznate nadškofa. V kakšnem psihofizičnem stanju je trenutno, je še v bolnici?

Nazadnje sem ga srečal pred nekaj tedni, preden je moral v bolnišnico. Že takrat se mi je zdel tako rekoč neprepoznaven, prestrašen. Kolikor vem, je še v bolnici. Obiskal ga nisem, ker baje zdravniki, razen bližnjim, ne dovolijo obiskov.

Ste tista oseba, ki je njegovo zasebno pismo poslala spletnemu portalu Požareport, od koder je zakrožilo po medijih. Zakaj ste se odločili za tak korak?

Poznam nekaj duhovnikov in nekoč je v pogovoru o gospodu Uranu nekdo omenil, da obstaja neko njegovo pismo. Baje, da je tam vse razloženo, so govorili. Po nekem času mi je uspelo pridobiti kopijo. Prišla je od enega od prejemnikov, ki očitno ni več mogel pasivno opazovati te spletke. Kasneje sem izvedel, da je krožilo kar nekaj kopij. Na začetku me je mučil firbec, ker so tako šepetali o pismu. Ko sem ga prebral, sem takoj vedel, da ga moram spraviti v javnost. Ampak pismo sem moral prepisati, ker drugače nisem mogel zakriti izvora. Kajti obstajalo naj bi le deset izvirnikov in že iz pregiba papirja bi se dalo odkriti, za kateri izvod gre.

Zakaj prav Požareport? Ni bil na voljo noben drug medij?

Ja, razmišljal sem po svoje, mogoče prav, mogoče ne: če bi ga ponudil tako imenovanim resnim medijem, verjetno ne bi tvegali objave, ker jim zaradi zaščite vira nisem mogel ponuditi nobenega dokaza o pristnosti. Ognjišče in Družina sta cenzurirana in ne smeta objaviti niti Uranovega intervjuja. Tudi potem, ko je bilo pismo objavljeno, ga nista niti omenila. Prepričan sem bil, da bo Požareport tvegal. To je njegova tržna niša in od tega živi. Dosegel pa sem natanko to, kar sem želel: medijsko pokritost. Z malo zlobe sem se zraven še zabaval, ko sem opazoval »resne« medije, kako so s stisnjenimi zobmi navajali kot vir »drugorazredni« medij. Ampak so si sami krivi. Percepcijo, ki jo imam o njih, ustvarjajo sami.

Kako bi ocenili izjavo apostolske nunciature, ki pravi, da se je gospod Uran že novembra 2009 dogovoril za umik iz države? To se ne ujema z vsebino njegovega zasebnega pisma škofom, kjer pove, da je takšen dopis prejel šele letos.

Ne ujema se niti z izjavo gospoda Stresa, da gre za začasen umik. Nunciatura poskuša z njo razvrednotiti Uranovo pismo, nanj reagira. Za svojo trditev ne ponudi nobenega dokaza. Tako imamo samo dve nasprotujoči si izjavi. Komu gre verjeti, pa se lahko odloči vsak sam. Sam bom poskušal najti kakšen dokument, ki zanika izjavo nunciature. Poleg tega je izjava tudi arogantna in zaničljiva do visokega predstavnika slovenskih vernikov.

Kaj pa je počel v Izraelu, če ni bil tja umaknjen?

Kot je znano desetletja, je gospod Uran zelo aktiven član skupnosti Neokatehumenat. Že dolgo si je želel preživeti nekaj časa v Sveti deželi in po upokojitvi se mu je končno ponudila ta možnost. Tako je vsako leto izkoristil trimesečni turistični vizum in pomagal voditi tamkajšnje bogoslovno semenišče Neokatehumenata. Torej je bil tam na svojo željo in se ni vračal iz zdravstvenih razlogov, temveč po preteku vizuma. Kakor rad hodi v Sveto deželo, pa se tudi rad vsakokrat vrača domov.

Nasploh je Uran vesel družin z več otroki in se rad z njimi druži. Bili so primeri, ko so pari, ki niso mogli imeti otrok, po njegovem blagoslovu otroke le dobili. Za te otroke so rekli: ti so pa Uranovi.

Ali ima gospod Uran otroke?

Gospod Uran je odkrit in dobronameren človek. Po izbruhu afere sem ga naravnost vprašal, ali ima kakšnega otroka. Zanikal je s takšno prepričljivostjo, da o njegovi iskrenosti nisem podvomil. Imam že tudi svoja leta in vem, kdaj je človek iskren. Sicer je pa tako: govorice o njegovih domnevnih otrocih krožijo že kakih trideset let, pa teh otrok v vsem tem času še nihče ni videl. Slovenija je tako majhna, da bi jih že zdavnaj kdo našel.

Kako pa je sploh prišlo do razširjanja zgodbe o njegovih otrocih?

Kot rečeno, je zgodba že stara. Zlonamerne govorice sicer tako ali tako obstajajo o skoraj vsakem duhovniku. V Šentvidu je na primer še v času, ko je bil gospod Uran tam župnik, prodajalka v trafiki vsakemu kupcu razlagala, da ima Uran hčerki. Duhovnike imajo eni radi, drugi pa jih sovražijo. Nasploh je vesel družin z več otroki in se rad z njimi druži. Bili so primeri, ko so pari, ki niso mogli imeti otrok, po njegovem blagoslovu otroke le dobili. Za te otroke so rekli: ti so pa Uranovi. Tudi sam se rad pohvali, kadar sreča takšno družino: vidiš, to so pa moji otroci. Govorice gredo od ust do ust in se sčasoma popačijo, ker nekdo nekaj narobe razume.

Kakšna je bila po vašem skrita vloga kardinala Rodeta pri razširjanju govoric?

Ko je gospod Rode postal kardinal, je te govorice izkoristil za svojo spletko. Kmalu po Uranovi upokojitvi je na neki večerji duhovnikom lazaristom govoril, češ da ima Uran tako ali tako otroke in da bo ponižan v duhovnika ter poslan v Argentino za župnika. Vzrok za spletko je pa banalen: gre za osebno sovraštvo do gospoda Urana. Kardinal je ob prihodu v Vatikan izkoristil svoj položaj. Verjetno pisni dekret sploh ne obstaja. V Sloveniji ga ni videl še nihče, tudi nuncij ne, pa tudi gospodu Uranu ga ni uspelo videti, ko je bil na pogovoru pri prefektu kongregacije. Kaže, da gre samo za ustna navodila! In na koncu gospodu Rodetu verjetno nihče ne bo mogel nič.

Kako bi pojasnili Rodetovo vehementno zanikanje, da je kakorkoli vplival na disciplinski ukrep Kongregacije za škofe – svojo udeležbo je označil za laž in namigovanja za izmišljena, predvsem pa je odločno zanikal, da je jezen na Urana zaradi njegovega menda odklonilnega stališča do pomoči mariborski nadškofiji z denarjem Gozdnega gospodarstva Bled?

Že prej sem povedal, da predvidevam, da sklep Kongregacije o disciplinskem ukrepu zoper gospoda Urana verjetno ne obstaja. Lahko se vprašamo: kdo v Vatikanu pa sploh ve za gospoda Urana in je hkrati na dovolj visokem položaju, da bi prek prijatelja prefekta Kongregacije lahko dal ustno navodilo nunciju? Pa vzemimo možnost, da je Kongregacija resnično sprejela disciplinski ukrep zoper gospoda Urana. Verjetno poročevalec na sestanku ni bil kardinal iz Gvatemale. Mogoče pa je čenčo o otrocih tja spravil ta isti nuncij, ki je pred tem papežu predlagal gospoda Urana za nadškofa in je kasneje »kupil cigarete v trafiki v Šentvidu«. Potem je v razpravi gospod Rode krčevito branil gospoda Urana, vendar so bili protiargumenti kardinala iz Toga premočni. Sledilo je glasovanje, kjer pa gospod Rode mogoče ni sodeloval, ker mu je ravno takrat počila guma na audiju in je zamudil na sestanek …

Hočem povedati, da je, kakorkoli obrnemo zadevo, Rodetovo zanikanje o njegovem vplivu na disciplinski ukrep, najmanj, kar lahko rečem, smešno. Lahko pa gospod Rode, kot član Kongregacije, preprosto pokaže zapisnik oziroma sklep sestanka, pa bo vse jasno.

Gozdno gospodarstvo Bled s to zgodbo nima nobene zveze. Jo pa ima, kot sem tudi že omenil, grad Goričane.

Slovenski cerkvi očitno ni prav dosti mar za gospoda nadškofa. Vsi se bojijo predvsem za svoje riti in ubogajo gospoda Rodeta.

Vam je to tezo, o kardinalovem sovraštvu, potrdil tudi sam nadškof?

On ne bi nikoli nič slabega rekel o komerkoli. Vendar pa to tezo z veseljem potrdi vsakdo, ki zadeve znotraj cerkve vsaj malo pozna. Lahko bi se reklo, da je to že splošno znano.

Zakaj bi kardinal sovražil gospoda Urana?

Enostavno: gospod Rode je bil zelo uspešen v svojem pohodu na oblast. Nikoli pa ni imel in nikoli ne bo imel tega, kar ima gospod Uran: ljubezni in spoštovanja med ljudmi. Poleg tega je gospod Uran napredoval prav zaradi preprostosti in priljubljenosti, ne pa zaradi tega, ker bi si želel biti visoko v cerkveni hierarhiji. Pa še doktor ni. Zato ga gospod Rode tudi prezira. Je pa znano tudi dejstvo, da je gospod Uran »miniral« Rodetovo rezidenco na gradu Goričane.

Eden glavnih »tehničnih« očitkov – tistih, ki so ga najbolj »osumili« in kompromitirali –, je gotovo govorica o zavračanju testa o očetovstvu. Je letos maja, ko se je Delov novinar Dejan Karba skliceval na »interne« razprave pomožnega škofa A. Jamnika z duhovniki, že prihajalo do načrtnega obračuna z Uranom na podlagi takih govoric?

Da. Poznali so Uranovo priljubljenost in si ga zato niso upali kar na tiho umakniti. Treba ga je bilo najprej diskreditirati in pridobiti duhovništvo in javnost na svojo stran. To je storil gospod Jamnik s tem, da je spravil v medije zgodbo o »zavračanju očetovstva«. Bilo je načrtno dejanje. Govoricam o očetovstvu je dala legitimiteto cerkev sama. Vse skupaj je perfidno: obtožijo te, da imaš otroke. Kako lahko dokažeš, da jih nimaš? Ne moreš. Hkrati ti pa prepovejo vsak stik z mediji. In kako se lahko braniš?

Pravite, da je začetni diskreditaciji sledila pričakovana likvidacija in da so v cerkvi spregledali le nekaj – nadškofovo priljubljenost. Kako on sam ocenjuje te izraze podpore?

Da, zdaj smo v fazi likvidacije, katere cilj je, da gospoda Urana dobesedno uničijo. Si predstavljate, kaj pomeni za človeka, ki je celo življenje posvetil ljudem – on bi poudaril, da Slovencem –, da mora stara leta preživeti zaprt v samostanu v tujini? Verjetno bi se bolje počutil na Dobu. Bi bil vsaj v domovini.

Kako ocenjuje izraze podpore?

V zadnjem času z njim nisem bil v stiku. V času, ko njegove sankcije niso bile javno znane, pa je bil očitno iskreno vesel vsakega izraza podpore. Mislim, da ga v tem trenutku samo še ti ljudje, ki ga niso zapustili tako kot njegovi sobratje, držijo pokonci.

Je za vas točnejši opis kazni »izgon« ali le »umik«, na kar se venomer sklicuje na primer nadškof Stres?

Tu ni nobenega dvoma. Gre za izgon iz države in kratenje pravice svobode gibanja. Namreč: če bi se želel gospod Uran neki popoldan zapeljati iz Trsta do Gameljn k svojim sorodnikom, bi moral prej dobiti pisno dovoljenje kongregacije za škofe. Torej bi moral poslati prošnjo v Vatikan, počakati kakšna dva meseca, da se kongregacija sestane in odloči, in če bi imel srečo, da prošnji ugodijo, bi lahko za en popoldan obiskal domače. Se to imenuje umik? Ne, zapor! Gospod Stres se z izjavami o umiku norčuje iz ljudi.

Potem je tu še skupna izjava gospoda Stresa in gospoda Urana, v kateri se slednji »strinja« z »umikom«. To izjavo je preprosto moral podpisati, sicer bi mu grozila kazen za nepokorščino. Naslednja stopnja kazni zanj pa je le še odvzem duhovniškega posvečenja. To pomeni, da ne bi bil več duhovnik. Gospod Uran je globoko veren in mu to duhovništvo ogromno pomeni. Midva verjetno tega ne moreva razumeti, ampak to je tako rekoč njegovo življenje.

Se vam zdi, da večina klerikov verjame nadškofu Uranu? Ali pa je v slovenski cerkvi prišlo do popolnega razdora? Na podlagi česa: govoric ali morebitne lojalnosti kardinalu? Na katero stran se je postavil nadškof Stres?

Komu kleriki verjamejo, ne vem, vem pa, da so že prej med duhovnike razširili lažnive govorice o zavrnitvi zahteve po ugotavljanju očetovstva. Sicer pa lahko to zgodbo vsakdo, ki ima vsaj dve kolesci v glavi, pravilno razume.

Razdor – ta magična beseda! Vedno jo uporabijo, ko je treba disciplinirati vernike. Zelo me spominja na skovanko nacionalni interes. Tu ne gre za nikakršen razdor, pač pa za čisto navadno pritlehno spletko. Gospod Stres je za mene vojščak, ki naredi vse, kar mu ukažejo, saj je zaradi mariborske polomije tudi sam v nemilosti. Bolj me boli molk ostalih škofov. Dobili so pismo, ki ni nič drugega kot klic na pomoč, oni pa mirno gledajo proč. Samo eden je bil toliko pogumen, da je pismo spravil v javnost. Ne zavedajo se, da se lahko jutri tudi njim zgodi kaj podobnega.

Govoricam o očetovstvu je dala legitimiteto cerkev sama. Vse skupaj je perfidno: obtožijo te, da imaš otroke. Kako lahko dokažeš, da jih nimaš? Ne moreš. Hkrati ti pa prepovejo vsak stik z mediji. In kako se lahko braniš?

Slišim, da pripravljeni intervju z Uranom za Družino ni bil objavljen, cerkveni mediji zelo skopo in cenzurirano pišejo o tej aferi – sploh ko je treba kaj zapisati njemu v bran. Na čigavo pomoč znotraj cerkvenih krogov lahko sploh še računa, če je dogajanje nadzorovano?

Cerkvene medije je lahko, podobno kot škofe (razen enega), sram. Mislim, da gospod Uran znotraj cerkvenih krogov ne more računati skoraj na nikogar. To je žalostno. Edino, na kar lahko računa, je pritisk osveščene javnosti in medijev. To je tudi razlog, zakaj sem privolil v ta intervju. Rad bi, da javnost izve resnico. In rad bi, da javnost in mediji vršijo pritisk na cerkev. Tu ne gre samo za konkretnega gospoda nadškofa, ampak za posameznika, ki ga ima neka institucija v svojih krempljih. To sva lahko jutri tudi vi ali jaz. Če naju začne tako uničevati recimo kakšna državna institucija, kako se bova borila? Edino pritisk javnosti nama lahko pomaga. In zato to ni notranja zadeva cerkve, ampak se stvar tiče vseh nas.

Je stanje tako, da bo morala slovenska cerkev zdaj krmariti med Scilo in Karibdo, ali bolje: Uranom in Rodetom? Nobenemu se ne bo želela povsem zameriti, zato bo poskušala ščititi žrtev in rablja, kar pa ne gre. Se vam zdi to možen razvoj dogodkov ali je za nadškofa stvar še bolj dramatično slaba in bo zmagovita »rodetovska« linija?

Slovenski cerkvi očitno ni prav dosti mar za gospoda nadškofa. Vsi se bojijo predvsem za svoje riti in ubogajo gospoda Rodeta. Kdo bo zmagal, pa je odvisno od vseh nas. Če bo pritisk dovolj velik, bodo mogoče ugotovili, da zgodba cerkvi preveč škodi, in jo bodo morda ustavili. Razen če bo ego prevelik in bo treba za vsako ceno dokazati, da ima Vatikan še vedno premoč nad vsem.