Bog in domovina

Poleg drugih pomembnih pojasnil je Jernej Kuntner 22. junija na Kongresnem trgu povedal tudi, kako je s himno. »Šesti člen ustave določa, da je himna Republike Slovenije Zdravljica. Prisluhnimo torej Zdravljici, kot jo je uglasbil Stanko Premrl,« je napovedal uradni napovedovalec na začetku državne proslave ob dnevu državnosti. Komorni zbor Slovenske filharmonije je nato zapel prvo, drugo, peto in sedmo kitico Zdravljice.

»Vem, kaj je slovenska himna in kaj ni,« pravi zborovodkinja Martina Batič, »vendar če me delodajalec oziroma naročnik kaj prosi, temu sledim. Strogo navodilo protokola je bilo, da zapojemo prvo, drugo, peto in sedmo kitico.« Protokol je bil pri tem posrednik navodil koordinacijskega odbora za državne proslave, ki ga vodi generalni sekretar vlade Božo Predalič.

Skrajšano po volji vlade

Poslanka SD Majda Potrata je nekaj dni po proslavi v poslanskem vprašanju spomnila vlado na zakon o grbu, zastavi in himni iz leta 1994, ki v petem členu določa, da je himna »sedma kitica pesmi Franceta Prešerna „Zdravljica“, na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla«. Zanimalo jo je, kdo je odgovoren, da je bila himna izvedena v nasprotju z zakonom, kako bo vlada ukrepala zoper odgovorno osebo in ali vlada namerava spremeniti zakon.

Odgovarjal ne bo nihče, so ji odvrnili iz vlade. Zmotil jih je le »neljub spodrsljaj, ko so pevke prehitro zapele«, kar pripisujejo njihovi »preveliki vnemi«. Zakaj je vlada v mešanem pevskem zboru videla le pevke, ni jasno, in upamo, da tudi ne preveč pomembno. Pomembnejša je vladna razlaga, zakaj izvedba himne, kakršna je bila na proslavi, ni nezakonita. Po njenem je peti člen zakona o grbu, zastavi in himni neskladen s šestim členom ustave, ki pravi, da je himna Slovenije Zdravljica. Čeprav se ta člen nadaljuje z besedami, da uporabo grba, zastave in himne določa zakon, je vlada prepričana, da to zakonodajalcu ne daje pristojnosti, da Zdravljico krajša.

Potrata z odgovorom ni zadovoljna. Vlado bo prosila, naj ji pojasni, zakaj, če je zanjo pri izvedbi himne relevantna ustava, te ni spoštovala in torej ni zahtevala izvedbe celotne Zdravljice. »Tudi na proslavi smo jo slišali skrajšano, le da drugače kot v zakonu,« pravi. Edini del odgovora, ki je po njenem dovolj jasen, je vladna napoved, da bo spremenila zakon tako, da bo skladen z ustavo.

Bolj božja in narodnozavedna

Televizijski gledalci državne proslave smo le enega od povabljencev videli, da je med petjem Zdravljice odpiral usta. To je bil evropski poslanec iz vrst SDS in predsedniški kandidat Milan Zver. »Mogoče imam edini posluh,« danes smeje se pojasni Zver. »V naši družini smo vedno peli, če se je le dalo. Ko so očeta obiskali bratje, so se postavili na vrh hriba in peli, da se je slišalo daleč naokrog in se je še dolgo govorilo o tem. Himno običajno pojem.« Milan Zver tudi sam ni vedel, kaj bo zbor zapel, a dodaja, da nihče ne bi smel biti šokiran. »Že dolgo se pogovarjamo, da bi bilo treba imeti vsaj dve kitici,« pravi.

Ko se je doslej pela slovenska himna, se je vedno pela le sedma kitica Zdravljice. Poslanci so jo spontano zapeli že 27. septembra 1989, ko so kljub nasprotovanju jugoslovanskih oblasti sprejeli 89 dopolnil k ustavi. Janša je predlani dejal, da je določbo, da je himna sedma kitica, nekdo »prešvercal« v zakon. Vendar, ko se je ta leta 1994 oblikoval v odboru za notranjo politiko, je tega vodil poslanec SDS (takrat še SDSS) Vitodrag Pukl.

Kakšno himno natančno želi Janez Janša, ni jasno. Gotovo pa bo vsebovala verza »Bog živi nam deželo, / Bog živi ves slovenski svet«.

Kakšno himno natančno želi Janez Janša, ni jasno. Lani je poslanec njegove stranke Branko Grims z utemeljitvijo, da je sedma kitica preveč internacionalna in premalo domoljubna, predlagal, naj bo kot himna izvajana celotna Zdravljica, v objektivnih okoliščinah pa njena druga in sedma kitica. Ko je Stanko Premrl uglasbil Zdravljico, je uglasbil le prvo, drugo in peto kitico. Po mnenju nekaterih glasbenikov se tretja, šesta in osma kitica ritmično ne skladajo s Premrlovo melodijo.

Prvič se je Janša glede spreminjanja himne oglasil predlani, ko je skupaj z Antonom Krkovičem, Igorjem Bavčarjem in Lojzetom Peterletom ustanavljal združenje Veterani slovenske osamosvojitve. Takrat je menil, da bi morali upoštevati pobudo pisatelja Borisa Pahorja. Pahor je predlagal, da se besedilu sedme kitice na začetek dodata verza iz druge kitice: »Bog živi nam deželo, / Bog živi ves slovenski svet.« S tema stavkoma je Janša tudi končal svojo poslanico ob dnevu državnosti.