Manj odškodnin ali več?

Na višjem sodišču v Mariboru je bilo v zadnjem času razveljavljenih nekaj prvostopenjskih obsodb zaradi spolnih zlorab, ki so jih zagrešili rimskokatoliški duhovniki. Tudi obsodba cerkve na plačilo odškodnine zaradi spolnih zlorab, ki jih je storil njen župnik. Ali to pomeni, da spolnih zlorab ni bilo? Da cerkev ni odgovorna za ravnanje svojih duhovnikov?

Obsodb župnikov zaradi spolnih zlorab pred kazenskimi sodišči je bilo v zadnjih letih kar nekaj, to ni več tabu tema. Obsodba rimskokatoliške cerkve na plačilo odškodnine zaradi spolnih zlorab pa je bila pred pravdnim sodiščem ena sama. Zdaj sta sicer že dve, a prva, doma in tudi širše mednarodno precedenčna, je pred mesecem padla na višjem sodišču. Gre za zadevo, v kateri je bil nekdanji artiški župnik Karl Jošt kot prvi duhovnik v Sloveniji obtožen storitve 16 spolnih napadov na osebe, mlajše od 15 let. Njegove žrtve so bile v času storitve kaznivega dejanja stare od sedem do 12 let in so na sodišču potrdile, da jih je Jošt spolno zlorabljal v cerkvi, celo pri spovedi, nato pa jim ukazal, da o tem ne smejo govoriti, saj bi sicer storile greh. Ena izmed žrtev je potem tožila cerkev za odškodnino za škodo, ki ji jo je s kaznivim dejanjem povzročil župnik. Jošt je namreč umrl tik pred izrekom obsodilne sodbe pred kazenskim sodiščem. Prvostopenjsko sodišče je določilo, da mora cerkev plačati 50 tisoč evrov odškodnine, ker je enako odgovorna za ravnanje svojega župnika, kot je klasični delodajalec odgovoren za škodo, ki jo povzroči njegov delojemalec.

Višje sodišče, kamor sta se pritožili obe, tožnica in cerkev, je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Sodbo stranke sicer skrivajo, celo odvetnik žrtve Rok Čeferin o njej na željo stranke ne govori. Je pa takoj po razsodbi višjega sodišča dejal, da je optimističen »glede izida ponovljenega postopka«. Njegov optimizem po naših podatkih izhaja iz argumentacije v razveljavitveni sodbi, v kateri je višje sodišče pritrdilo okrožnemu, da je cerkev odgovorna za škodo, ki jo povzroči njen dostojanstvenik. Dodatno je opozorilo, da so za nastalo škodo vzajemno odgovorne vse tri pravne osebe, Župnija Artiče, kjer je Jošt storil kaznivo dejanje, tej neposredno nadrejena Škofija Celje in tudi krovna organizacijska enota, Nadškofija Maribor. Slednje je posebej pomembno zato, ker bo tako denar lažje izterljiv, saj sta k plačilu odškodnine zavezani drugi dve pravni osebi, če se ena izreče za plačila nezmožno.

Višje sodišče je pritrdilo okrožnemu, da je cerkev odgovorna za škodo, ki jo povzroči njen dostojanstvenik.

To pa je pomembno tudi zato, ker utegne biti znesek odškodnine, ki ga bo v ponovljenem postopku določilo prvostopenjsko sodišče, višji od prvotno dosojenega. Višje sodišče je namreč prvostopenjskemu naložilo, naj ugotovi, ali se je zgodilo kaznivo dejanje in ali je bila z njim stranki storjena škoda, preden določi odškodnino. Na prvem sojenju se je sodišče izreklo, da za ugotavljanje kaznivega dejanja ni pristojno, ker bi to lahko bil poseg v domnevo nedolžnosti. Ta glede Jošta velja, saj je umrl po že izvedenem dokaznem postopku, a pred izrekom sodbe. Višje sodišče pa je odločilo, da mora prvostopenjsko upoštevati tudi tožničino pravico do sodnega varstva. Če je škoda nastala zaradi kaznivega dejanja, so zastaralni roki daljši in s tem odškodnina višja. Dokazovanje obstoja kaznivega dejanja pa v tem primeru ne bi smelo povzročati težav. Okrožno sodišče je na prvem sojenju odškodnino določilo na podlagi dokazov iz kazenskega postopka. Iz njih brez dvoma izhaja, da je Jošt leta 1990 v svojem kabinetu v župnijskem uradu posilil tožnico, ko je bila stara komaj sedem let.

Mariborsko višje sodišče sicer zdaj odloča o pritožbi v podobni zadevi, v kateri sta bila nekdanji ormoški župnik Albin Žnidarič, ki sedi v zaporu, in križniški red, katerega član je, obsojena na plačilo 41.500 evrov odškodnine.