Renata Karba: "Igramo se z možnostjo prehranske samooskrbe bodočih generacij."

Na ustavno sodišče ste vložili pobudo, da se začne postopek za oceno ustavnosti novele zakona o kmetijskih zemljiščih. Ni bilo mogoče na zakon vplivati prej?

V parlamentarnem procesu sprejemanja zakona nismo imeli možnosti vplivanja. Poslancem smo nestrinjanje z zmanjšanjem zaščite kmetijskih zemljišč sporočali s civilnodružbeno peticijo spletne skupnosti Tretji člen, ki jo je podpisalo več kot 5000 državljanov in podprlo 34 organizacij. Pobudo za oceno ustavnosti smo začeli pripravljati takoj, ko je bil sredi julija zakon kljub odložilnemu vetu državnega sveta v državnem zboru sprejet. S pobudo za oceno ustavnosti uporabljamo še zadnjo instanco, ki nam je v Sloveniji na voljo, da dosežemo razveljavitev tega zakona.

Leta 2009 je bila sprejeta resolucija o normativni dejavnosti, ki zapoveduje možnosti javnosti, da se v 30 do 60 dneh odzove na predloge vladnih ukrepov. Zapisana je tudi v poslovniku vlade. V tem primeru te možnost ni bilo?

Ne, ker je zakon v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev in ne vlada. Poslovnik državnega zbora omogoča, da se zakonodajni postopek izpelje brez javne razprave, to je brez sodelovanja stroke in vključevanja širše javnosti. V primeru okoljskih tem je to nedopustno, ker je Slovenija podpisnica Aarhuške konvencije in ta v osmem členu zapoveduje spodbujanje učinkovite udeležbe javnosti pri pripravi izvršilnih predpisov, ki vplivajo na okolje. Odločitve o kmetijski zemlji imajo daljnosežne posledice. Igramo se z možnostjo prehranske samooskrbe bodočih generacij.

Ampak glede na gospodarske razmere vlada nenehno poudarja, da trenutno nimamo časa za dolge razprave, da je ukrepe treba sprejeti hitro, sicer bomo še v slabšem položaju, kot smo. Kaj menite o tem?

Tridesetdnevni rok za javno razpravo ni tako dolgo obdobje, da bi to vplivalo na učinkovitost sprejemanja zakonodaje, vključitev javnosti pa lahko pomembno izboljša njeno kakovost. Pri sprejemanju zakonodaje, ki vpliva na okolje, pa dileme sploh ni, saj je država zaradi Aarhuške konvencije k temu zavezana. Naš parlament je v več primerih zakonov na področju okolja, narave in urejanja prostora zlorabil mehanizem zakonodajnih predlogov s strani poslancev, ki ne zahtevajo sodelovanja javnosti. Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da so ta področja močno korupcijsko izpostavljena, veliko je zasebnih interesov in lobijev. Hkrati pa gre za teme, ki so v izrazitem javnem interesu, kot na primer oskrba z vodo, življenjskim prostorom in obdelovalno zemljo.

Kako ocenjujete poročilo Združenja nevladnih organizacij, ki je junija ugotovilo, da aktualna vlada v 84 odstotkih priprave predpisov ni upoštevala pravil o vključevanju javnosti?

Tak način postopanja je nesprejemljiv in pomeni demontažo pravne države. Naša pobuda za presojo ustavnosti je eden izmed poskusov, da se temu naredi konec.