Kriva sta NKBM in UVK

V grobem je bila zgodba o nakupu Večera jasna že v trenutku, ko se je kot „slamnati“ kupec pojavilo majhno računalniško podjetje 3LAN. Dejanski kupec, to je bil Matej Raščan, lastnik podjetja Delo Revije, je želel Večer kupiti tako rekoč brez denarja. Še denarja za aro, okrog 900 tisoč evrov, ni zmogel zbrati sam, kot kažejo doslej razkrita dejstva. Po znani in v Sloveniji uveljavljeni menedžerski praksi bi Raščan denar za nakup Večera očitno dobil od Večera samega, ki bi ga obremenil s posojili in ga začel izčrpavati. Ta zlovešči načrt bi se skorajda izšel, kot že tolikokrat pri vseh drugih „menedžerskih prevzemih“, če vika in krika ne bi bili zagnali novinarji sami in če nazadnje ministrstvo za kulturo ne bi ustavilo postopka izdaje soglasja.

Protikorupcijska komisija je ta teden po več kot leto trajajoči preiskavi s prstom pokazala na dve skupini pomagačev, brez katerih Raščan zamisli ne bi mogel izpeljati. To sta državna NKBM, ki je kupcem pod izjemnimi pogoji zagotovila denar za aro in ki je že v preteklosti šla pri dajanju posojil zelo na roke Raščanu, in urad za varstvo konkurence (UVK), druga z državo povezana organizacija, ki je kupcu pogledala skozi prste in dovolila nakup Večera. Ravnanje dveh bivših članov uprave NKBM Matjaža Kovačiča in Manje Skernišak je komisija označila za koruptivno, pri ravnanju UVK-ja pa so v komisiji zaznali „korupcijsko tveganje“.

To slednje je seveda povezano z Janijem Soršakom, bivšim direktorjem UVK-ja, ki ga je del politike nekoč slavil zaradi učinkovitosti in ki je bil tudi kandidat Virantove Državljanske liste za pravosodnega ministra. Protikorupcijska komisija je ugotovila, da je UVK dovolil nakup Večera slamnatemu podjetju 3LAN, ne da bi 3LAN pojasnil, od kod in kako bo dobil vseh osem milijonov evrov in kako bo razvijal in ohranjal dejavnosti Večera. Soršak, sicer Raščanov poslovni partner, odvetnik in osebni prijatelj, naj bi se bil pri tem izločil iz odločanja, toda protikorupcijska komisija je v svojem poročilu o tem podvomila. Damjan Matičič, ki je formalno podpisal sporno odločitev UVK-ja, se denimo ni mogel „spomniti“, ali je bil na sestankih, povezanih s prodajo Večera, Soršak res navzoč, kot je protikorupcijski komisiji povedala ena od prič.

Od vseh omenjenih akterjev te sporne zgodbe ostaja na položaju le še Damjan Matičič. Formalni avtor sporne odločbe UVK-ja, sedaj njegov direktor, se svoje vloge ne zaveda. Matičič je namreč pred kakšnim letom zaradi „razkrivanja poslovnih skrivnosti“ ovadil novinarje, ki so pisali o sporni prodaji Večera - ovaden je tudi avtor tega članka.