Nove univerze iz slabih fakultet

Junija je na razpisu ministrstva za izobraževanje Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici pridobila več kot 400.000 evrov oziroma tretjino vseh sredstev in štirikrat več kot Univerza v Ljubljani. Javnost je ob tem zaskrbelo, da bi bil dr. Borut Rončević, ki je tako eden od ustanoviteljev FUDŠ kot tudi direktor direktorata za visoko šolstvo na ministrstvu, v konfliktu interesov. Rončević nas je pomiril, da ni tako, rekoč, da so sredstva dobili dobri projekti. »Čas bo, da priznamo, da v tej državi eni delajo, eni pa zahtevajo,« je poudaril.

Ljubljanska univerza se je tudi letos kot edini slovenski visokošolski zavod uvrstila med 500 najboljših univerz po lestvici ARWU (Akademska razvrstitev svetovnih univerz), ki jo pripravlja šanghajska univerza Jiao Tong. Na tako imenovani šanghajski lestvici je zasedla 401. mesto, ki si ga deli sto univerz.

Slaba popotnica zasebnim univerzam

Prejšnji teden se je največja slovenska univerza pohvalila še s 106. mestom na lestvici Webometrics, ki ocenjuje količino in kakovost vsebin, ki jih univerze objavijo na spletu. Ta lestvica ocenjuje veliko število univerz in zato razvršča tudi številne slovenske visokošolske institucije, ki jih z izjemo ljubljanske ni na nobeni relevantni lestvici. Zato je za Slovenijo posebej zanimiva in nam lahko služi kot zasilna referenca. Štiriintrideset visokošolskih ustanov je med prvimi petdesetimi tako na lestvici Webometrics kot tudi na šanghajski lestvici. Med slovenskimi ljubljanski sledita drugi državni univerzi, mariborska na 572. mestu in Primorska na 1640. mestu. Najboljši zasebni visokošolski zavod je novogoriška univerza na 3185. mestu. FUDŠ je na 10.698. mestu, druge fakultete, ki bodo sestavljale Univerzo v Novem mestu, katere idejni oče je Rončević, pa so uvrščene le malo bolje od nje ali še slabše. Fakulteti, iz katerih želi univerzo v Celju ustanoviti svetovalec ministra za izobraževanje dr. Dušan Lesjak, pa sta uvrščeni na 12.079. oziroma 14.455. mesto.

Webometrics ne ocenjuje kakovosti celotnega akademskega dela na univerzi, ampak tistega njenega dela, ki je objavljen na spletu. Če je uvrstitev na tej lestvici nižja od tiste, ki bi jo ustanova pričakovala glede na svojo akademsko izvrstnost, je to zanjo znak, da na spletu objavlja premalo svojih akademskih izdelkov, pojasnjujejo na Španskem nacionalnem raziskovalnem svetu, ki pripravlja lestvico. Z drugimi besedami, ljubljanska univerza je po ocenah kakovosti njenega akademskega dela okoli petstotega mesta na svetu, a svoje delo bolj vestno objavlja na spletu kot druge najboljše univerze. Ali povedano še malo drugače: če na FUDŠ menijo, da so po akademski kakovosti višje od 10.698. mesta, bi morali več svojih izvrstnih akademskih izdelkov, ki to dokazujejo, objaviti na spletu. Ampak verjetno morajo te izdelke šele ustvariti. Torej več delati.