Beneška skupna tla in zakodirana prihodnost Maribora

»Sodobna mesta lahko razlagamo tudi kot materialno/fizično obliko boja med individualnim in kolektivnim,« je ena izmed misli letošnjega kuratorja beneškega bienala. Kdo daje javnemu prostoru, tistemu skupnemu – torej trgom, ulicam, arkadam, bulvarjem ... – identiteto? Prebivalci! A kdo zares odloča o tem? Kapital ali javni interes? Ali zasebniki s finančno močjo ali predstavniki prebivalcev v mestnih in občinskih svetih? In ali so ti zastopniki ljudstva neodvisni od zasebnih mogotcev?

Letošnji bienale poudarja tisto, kar nam je skupno, vendar ne toliko z vidika aktualnopolitične kritike, bolj s teoretskega vidika. Naslov Common Ground lahko razumemo kot skupne temelje, tudi kot skupna tla ali iskanje skupnih izhodišč. Vse to in več se skriva pod tem naslovom. Gre za ponovno iskanje ali resetiranje tega, kaj je arhitekturna kultura, kaj o tem govori naša skupna zgodovina, kaj so naša skupna hotenja, kaj zadrege in stiske, kaj ideje in kaj kontinuiteta. Kaj se je zgodilo s sodobnim mestom, ki je sledilo željam in zahtevam po nenehni zabavi in nakupovanju? Kako misliti širše kot le do vrat svojega ugodja in udobja? Tudi za to gre, ne le za skupni javni prostor, gre za različnost interesov, tudi za notranje teritorije, za tiste v človekovi duševnosti, in za iskanje strategij, kako se spoprijeti s skupnimi težavami. Današnji odnos do tal (do zemlje) in temeljev ni več tako neposreden kot v davnini, odvisen je od našega kritičnega razumevanja prostora, od tega, kje stojimo in zakaj prav tam. Arhitekt lahko deluje le znotraj mehanizmov, ki mu jih je določila družba, njegov položaj je odvisen od odzivov javnosti na njegovo delo, njegove možnosti za projektiranje so odvisne od vsakokratne politike in kapitala. In krog je sklenjen. Navsezadnje so takšnim javnim pretresom arhitekturnih misli in projektov namenjeni tudi bienali.

Letošnji kurator osrednje razstave David Chipperfield je v devetdesetih letih 20. stoletja postal eden vodilnih sodobnih svetovnih arhitektov.

» Želim, da bi se v okviru bienala resno soočili s pomeni prostorov, vse od družbenih do političnih, pa tudi z javno domeno, ki ji pripada arhitektura. Nikakor pa ne želim, da bi se predmet naše obravnave izgubil v močvirju socioloških, psiholoških ali umetniških spekulacij. Želim spodbuditi razumevanje tistega, kaj v prostoru lahko definira arhitektura.“ pravi Chipperfield in poudarja, da želi sprožiti vprašanja o intelektualnih in fizičnih teritorijih, ki si jih delimo.

»V treh mesecih smo imeli od 2,1 do 2,5 milijona zadetkov. Predstavljajte si, da se je toliko ljudi ukvarjalo s problematiko vizije Maribora.«

Slovenski paviljon na 13. bienalu bo kot vedno v Galeriji A + A, ki je dislocirana od osrednjih prireditvenih prostorov bienala. Izbrana tema je v dobrem dialogu z osnovno in naslovno idejo Common Ground. Projekt 100LM/100YC kaže arhitekturno, urbanistično in krajinsko vizijo mesta, kakršno naj bi bilo čez sto let. Tom Kovač, avstralski arhitekt slovenskega rodu, kurator razstave, je kot gostujoči profesor že leta 2000 na ljubljanski fakulteti za arhitekturo vodil metodološko podoben projekt Plan 51/Super Si. Takrat je vzel za model slovensko družbo in v interakciji s študenti – on line/on net – ugotavljal, kako tehnologija in globalni informacijski sistemi učinkujejo na lokalni ravni in kaj se dogaja z družbo. Tokrat je k sodelovanju povabil približno 23 arhitekturnih šol, fakultet in univerz iz 11 držav, kjer je okoli 400 študentov pod mentorstvom 37 priznanih strokovnjakov (arhitektov, inženirjev, tehnologov, oblikovalcev, teoretikov ...) ustvarjalo nove prostore arhitekture in urbanosti v stoletni projekciji. Kovač pripoveduje: »Projekt smo začeli pred dvema letoma in ko smo skupaj z Mariborčani določili smer, sem povabil k sodelovanju kolege po svetu. Bili so vznemirjeni, ker so dobili možnost sodelovanja pri načrtovanju daljne, skrivnostne prihodnosti. Kmalu smo vzpostavili računalniško platformo D_RES in tako omogočili sodelovanje udeležencem z vsega sveta. Brez te digitalne platforme (www.2112Ai.org) projekt ne bi bil mogoč. Zelo hitro smo imel ’on line’ okoli 400 študentov, včasih je bilo udeležencev okoli tisoč. V treh mesecih smo imeli od 2,1 do 2,5 milijona zadetkov. Predstavljajte si, da se je toliko ljudi ukvarjalo s problematiko vizije Maribora. Takrat sem dobil klic iz našega tehnološkega središča, češ da imamo težave, da smo doživeli učinek Facebooka in da žičke pregorevajo. Neverjeten odziv, potekal je dialog med šolami, posamezniki, med seboj so izmenjevali znanje, informacije, podatke, zamisli, predloge. Tako je majhno slovensko mesto postalo globalni fenomen, vsi so govorili o Mariboru.«

V Galeriji A + A bodo na stene prilepili celotno dopisovanje med udeleženci dogajanja na domeni 2112Ai, ki je potekalo v času nastajanja projekta, in le ta izpis je dolg petnajst metrov. Predstavili bodo tudi, koliko gigabajtov gradiva se je nabralo, koliko uporabnikov je bilo »on line«. Kovač je navdušen: »To je precedens. Nikoli prej se z enim samim mestom ni hkrati ukvarjalo toliko ljudi. Poleg ’15 metrov dialoga’ smo izbrali tri najboljše projekte, ki bodo predstavljeni v galeriji, vsi drugi projekti in vizije pa bodo dostopni na računalniški aplikaciji. Omogočeno bo kopiranje in komuniciranje z uporabo iTunesov, iPoda, iPhona, androidov itn. Skratka, to ni le fizična razstava, ampak je delovanje, je angažma!« Torej razstava futurističnih vizij mesta ni bila edini namen teh dejavnosti, ampak tudi proizvodnja zamisli »on line«, razvijanje inovacij, znanja, in to v nenehnem večgovoru. Poleg razstave bodo tudi simpoziji in delavnice. Kovač meni, da lahko ta projekt primerjamo s prostim dostopom do operacijskega sistema Linux. Namreč, podobnost je v tem „da so Linusu Torvaldsu sistem pomagale izboljšati stotine računalniških zanesenjakov, tako smo tudi mi ob pomoči stotine mladih študentov razvili kodo Maribora, kodo njegove prihodnosti, ki je prosto dostopna vsem.“ Projekt 2112Ai bo, ko se izteče Kulturna prestolnica Evrope 2012 pripomogel, da bo Maribor postal nova svetovna kulturna destinacija.

Poleg Slovenije na 13. bienalu z nacionalnimi izbori sodeluje še 53 držav. Na razstavo Common Ground je povabljenih okoli sto arhitektov, med njimi velika imena, kot so Jean Nouvel, Bernard Tschumi, Norman Foster, Kenneth Frampton, Zaha Hadid, Herzog & de Meuron, Eduardo Souto de Moura, Jose Rafael Moneo, Peter Zumthor in Alvaro Siza Vieira, ki bo prejel tudi letošnjega zlatega leva za življenjsko delo. Poleg razstav v Giardinih in Arsenalu bo še 18 vzporednih prireditev.

Arhitekturna razstava:
13. mednarodni arhitekturni bienale Benetke
Kdo: Več kot sto arhitektov iz 53 držav
Kje: Benetke (slovenski paviljon: Galerija A + A, Calle Malipiero 3073, San Samuele)
Kdaj: od 29. avgusta do 25. novembra 2012