Paul Tschinkel: »Ljudje so pljuvali, kleli, vse sem posnel«

Vsi, ki jih veseli sodobna umetnost, vedo, da je treba v New York. Tam se dogaja, tam je scena in središče sveta. Vse drugo je obrobje in središča obrobje ne zanima preveč. Paul Tschinkel je imel srečo, da je tja iz Kočevja emigriral v pravem trenutku, že leta 1952. Znašel se je v središču umetniškega sveta in spoznal vse – slikarje, konceptualiste, punkerje in novovalovce, vse, ki jih je bilo vredno spoznati ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih let. Ko si je omislil videokamero, jih je še posnel, to zbirko pa iz nostalgije do rodne grude pravkar doniral ljubljanskemu Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru (MGLC). Tam dele serije ART/new york javno predvajajo vsak torek.

Po študiju slikarstva in umetnostne zgodovine na uglednem Yalu se je, kakor njegov znamenitejši sošolec Chuck Close, naselil v SOhO, kjer s psihoterapevtko in zvezdo grozljivke Evil Dead II Saro Berry živi še danes. Nekdaj je bil reven emigrant, zato se je kariere lotil previdneje od kolegov. Razstavljal je slike in iskal redno predavateljsko mesto. Hotel je biti v središču, a je moral s trebuhom za kruhom na obrobje sveta in pristal na Aljaski. Tam ni bilo scene. Po dveh letih se je vrnil v New York in bilo mu je jasno: »Na obrobju so edini stik s sceno časopisi.«

To so bili časi brez YouTuba, brez dlančnikov, celo brez svetovnega spleta. Kodak je na trg prav takrat poslal prvo prenosno videokamero in Tschinkel je kmalu postal njen lastnik: »Že pred tem sem eksperimentiral s filmom, a portapak je bil razodetje. Povsod sem ga lahko vzel s seboj. Snemal sem po mestu, pogovore s prijatelji, razstave, eksperimentiral sem, ustvarjal konceptualne projekte …«

Ob koncu sedemdesetih let so New York razorali in položili televizijske kable. Mesto je meščanom ponudilo dva brezplačna kanala. Kabelski Speakers’ Corner. Tschinkel se je prijavil in dobil uro programa: »Zakaj bi imel zgolj razstavo v galeriji, če je moja galerija lahko televizija!«

Ob koncu sedemdesetih let je likovna scena zamrla. Umetniki so iskali navdih zunaj sveta umetnosti, hodili so poslušat novo glasbo v East Village: »Prijatelj me je povabil v klub. To moraš videti, je rekel. Ta energija, surovost! Čudovito. To sem hotel dati na program. Prišel sem v klub CBGB, tam je bil njegov ustanovitelj in lastnik Hilly Kristal in rekel je: Izvolite! Snemajte! Kmalu zatem je v moj studio prišla producentka skupine The Contortions Anya Phillips. Rekel sem ji, da o bendu ne vem prav veliko, in pljunila mi je v obraz. Res! Šel sem na koncert. Bilo je impresivno. Agresivno! Pevca skupine Jamesa Chancea je nekdo udaril v obraz, bilo je nevarno. Država je bila revna, brezposelnost velika. Ljudje so bili jezni, besni. Pevec punk skupine Dead Kennedys Jello Biafra je kandidiral za župana San Francisca … To ni bila glasba, ampak antiglasba …«

Kmalu se je Tschinkel odločil, da bo javnemu programu dodal še komercialnega, in zanj je snemal tudi svoje reklame. Naključni posnetki z razstav so postali resnejši. Pričel je snemati serijo ART/new york: »Prvi posnetek, ki sem ga naredil s tem v mislih, je bil intervju z velikim nemškim umetnikom Josephom Beuysom. Po snemanju razstave sem ga povabil v studio na intervju. Sledila je velika razstava Andyja Warhola v Whitney-

ju in vprašal sem jih, ali lahko pripravim oddajo o razstavi. Seveda, so rekli. Tedaj tega ni počel nihče drug. Bila je nova zamisel.«

Snemal je Basquiata, Laurie Anderson, Keitha Haringa, Roya Lichtensteina in mnoge mnoge druge. Bil je začetnik lova na zvezde, a zvezdniki so bili njegovi prijatelji. Počel je tisto, kar danes počnemo na vsakem koncertu z mobilnim telefonom in potem naložimo na YouTube. Bil je pionir, ki je vodil v čas, ko ima vsak svojih petnajst minut slave in je slava izgubila ekskluzivnost.

Tisto, kar ponujajo v MGLC-ju, je spomin na velikane sodobne umetnosti in novega vala, pogled skozi oči pravega fena, takšnega, ki je še mogel pokukati v zaodrje in klepetati, medtem ko je portapak tiho brnel. To so bili časi pred menedžerji in tajnicami, ki zaprejo vrata pred nosom, časi razcveta tiste scene, ki je povzročila, da si vsi želimo v New York.

Videozbirka:
Paul Tschinkel: ART/new york
Kaj: Predstavitev zbirke in filmske projekcije o sodobni umetnosti z newyorške scene
Kje: MGLC, grad Tivoli, Ljubljana
Kdaj: 28. avgust 2012