Evro ni v težavah, ljudje so

Pogosto slišimo, da bo evro propadel. Tisti, ki ponavljajo to trditev, ne vedo, kako je evro bil uveden, kdo ga je uvedel in za čigavo korist

Če bi poznali zgodovino evra, bi vedeli, da mogočne sile, ki se skrivajo za njim, nimajo prav nobenih težav in jih ne bodo imele, zato bo evro obstajal, dokler jim bo zagotavljal koristi, piše profesor Vincent Navarro na spletni strani Truthout. Po padcu berlinskega zidu je bilo treba po njegovih besedah evropeizirati Nemčijo, da se je lahko združila.

Nekdanji francoski predsednik Francois Mitterand in vlade drugih držav so menile, da je apetite Nemčije po povečevanju vpliva v Evropi mogoče ustaviti tako, da njeno nacionalno valuto marko nadomesti evropska valuta evro. Nemci so se s tem strinjali pod pogojem, da je bila za upravljanje evra ustanovljena Evropska centralna banka (ECB), katere temeljna naloga je zagotavljanje nizke inflacije. Zahtevali so, da mora imeti največji vpliv pri sprejemanju odločitev v ECB Bundesbanka, nemška centralna banka, zahtevali so sprejem pakta za stabilnost kot pravno podlago za sankcioniranje držav z evrom, ki imajo proračunski primanjkljaj višji kot 3 odstotke BDP, piše Navarro.

Druge evropske države so nemške pogoje sprejele zaradi neoliberalizma, ki temelji na prepričanju, da je treba čim bolj omejiti vpliv države, spodbujati zasebno financiranje in zmanjšati vpliv domačega povpraševanja na spodbujanje gospodarske rasti in ga nadomestiti z izvozom. To so razlogi za sedanje težave, ne evro, ta je v dobri kondiciji, razlaga Navarro. Naloga centralne banke je, da tiska denar in z njim kupuje obveznice držav s čimer skrbi, da obrestne mere zanje ostajajo nizke in tako preprečuje špekulacije. ECB tega ne počne, namesto tega javni denar po zelo nizki obrestni meri posoja zasebnim bankam in jim omogoča ogromne dobičke. Decembra lani in februarja letos jim je posodila več kot 1.000 milijard evrov.

ECB le občasno posredno od bank odkupuje obveznice držav v težavah, zlasti od Italije in Španije. Profesor Vincent Navarro meni, da bi ECB morala sporočiti finančnim trgom in špekulantom, da bo začela neposredno odkupovati obveznice držav, za katere se bodo obrestne mere preveč povečale. Tako bi preprečila špekulacije. Ker tega ne počne, nič ne pomaga, da problematične države varčujejo in zmanjšujejo javne izdatke. Da bi lahko ECB neposredno odkupovala obveznice problematičnih držav in preprečevala špekulacije z obrestnimi merami, najbolj odločno nasprotuje Nemčija.

Navarro pravi, da Bundesbanka kontrolira ECB zgolj zato, ker prek te kontrole zagotavlja ugodne pogoje za izvoz nemškega gospodarstva, poleg tega so si nemške banke nakopičile ogromne vsote evrov, ki so jih investirale v druge države z evrom, kot je Španija, kjer je ta kapital povzročil naglo gradnjo nepremičnin in posledično pok nepremičninskega balona in s tem izbruh krize. Brez nemških evrov španske banke ne bi mogle financirati tega balona, ki so ga napihovale velike špekulacije, piše Navarro.

Nemške banke so prenehale vlagati evre v gradnjo nepremičnin v Španiji, ko je izbruhnila finančna kriza v ZDA, kajti takrat so njihove bilance čez noč postale polne strupenih vrednostnih papirjev, ki so jih kupovale od bank v ZDA. Vrednost španskega nepremičninskega balona je ustrezala 10 odstotkom BDP države, zato je njen proračun čez noč iz presežka zdrsnil v primanjkljaj, hkrati so se občutno zmanjšali prihodki države. Luknje v proračunu niso povzročili previsoki javni izdatki španske države, ti so med najnižjimi v državah z evrom, zato je od španske države nesmiselno zahtevati zmanjšanje teh izdatkov kot ukrep za izhod iz krize.

Finančni ministri držav z evrom so Španiji za reševanje bank junija odobrili 100 milijard evrov pomoči. Navarro piše, da je ta denar v največji meri namenjen za poplačilo terjatev tujih, zlasti nemških bank, ki so v Španijo investirale skoraj 200 milijard evrov. Peter Bofinger, ekonomski svetovalec nemške vlade, je po profesorjevih besedah na ravnost povedal, da evropska pomoč ni namenjena pomoči državam, ki zaidejo v težave, ampak nemškim bankam, ki imajo v teh državah ogromno terjatev.

Če bi EU res hotela pomagati Španiji, bi pomoč po zelo ugodni obrestni meri morala nakazati njenim javnim kreditnim agencijam, ki bi ga posredovale gospodarstvu in tako omogočile njegovo oživitev. Te možnosti seveda nikoli niso omenili. Da Španiji primanjkuje likvidnega denarja, da imajo južne države z evrom visoko brezposelnost, ne pomeni, da je evro v težavah, bil bi v težavah, če bi te države odšle iz evroobmočja, saj bi s tem povzročile kolaps nemških bank in evropskega finančnega sistema, nadalje piše Navarro.

To pa se po njegovi oceni ne bo zgodilo, kajti evro prinaša tistim, ki imajo največ besede v evroobmočju, velike koristi. ECB zahteva od vlad držav članic odpravo sistema socialnega varstva in te jo poslušajo. Predsednik španske vlade Mariano Rajoy recimo napoveduje vedno nove varčevalne ukrepe. Pri evru gre za mednarodne povezave vodilnih razredov in zaradi njih bo evro še zelo dolgo živel, je prepričan profesor Navarro.