Tjaša Zajc

 |  Mladina 35  |  Politika  |  Intervju

Neda Pagon: "Moje glavno sporočilo je, da ne smemo misliti, da se nič ne da."

Pobudnica peticije proti vladnemu vmešavanju v civilno družbo

© Tjaša Zajc

Po letošnji slovesnosti ob počastitvi spomina na padle ruske ujetnike ste pripravili peticijo, s katero ste nasprotovali vladni odločitvi o govorniku pri ruski kapelici. Doslej se je nabralo skoraj 1000 glasov. Kaj sledi?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Tjaša Zajc

 |  Mladina 35  |  Politika  |  Intervju

© Tjaša Zajc

Po letošnji slovesnosti ob počastitvi spomina na padle ruske ujetnike ste pripravili peticijo, s katero ste nasprotovali vladni odločitvi o govorniku pri ruski kapelici. Doslej se je nabralo skoraj 1000 glasov. Kaj sledi?

Peticija je moj osebni protest proti grobemu vladnemu poseganju v društveno delovanje. Z njo sem želela ugotoviti, kako apatični smo. Peticija ni uperjena proti trenutni vladi, temveč katerikoli vladi, ki bi si zaradi moči vzela pravico do grobega poseganja v civilno organiziranje. Podpisniki smo se opredelili do poseganja nekega oblastnega organa v društveno delovanje in življenje.

Nadaljnjih akcij ne bo?

Namen je bil že dosežen. Peticija je predvsem buditeljska akcija in opozorilo, kaj se dogaja. Nisem se borila za akademika Jožeta Pirjevca, ki mu je vlada prepovedala govor. To razumevanje je napačno. Gre za princip vmešavanja države v neko društvo. Tak pristop bi se mi zdel enako nezaslišan, ne glede na to, za katero društvo bi šlo.

Zakaj ste se odločili za peticijo tudi potem, ko je predsednik Društva Slovenija-Rusija nasprotoval javnemu izpostavljanju konflikta z vlado?

Kot sociologinja sem želela razumeti, v kakšnem stanju je naša družba, in veseli me, da se je sredi poletja, sredi vročine, sredi počitnic, na mojo pobudo odzvalo toliko ljudi. Sploh glede na to, da so do teme občutljivi predvsem starejši, ki niso elektronsko pismeni, se mi zdi tisoč podpisov, ki smo jih zbrali s spletno peticijo, veliko. To me je prepričalo, da je ljudi še mogoče angažirati. Civilna družba ni tako mrtva, kot morda mislimo, morda pa nima pravega vzgona ali spodbude za kakšno večjo akcijo. Moje glavno sporočilo je, da ne smemo misliti, da se nič ne da.

Kakšno škodo bo akcija pustila na društvu, ker je bilo to zlorabljeno za politične zadeve?

Mislim, da škode ne bo, da se bo društvo brez težav vrnilo v svoje tire delovanja. Društvo je ustanovljeno kot kulturno, prijateljsko, želi delovati v znamenju sožitja in v tem smislu je doslej odlično delovalo. Člani tako ali tako niti niso vedeli, s kakšnimi pritiski se spoprijema vodstvo. Opozorili smo, da ne smemo molčati, če se incident, kot je bil ta, zgodi, saj ni rečeno, da se je zgodil zadnjič, in ni rečeno, da je bil naključen. Nujno je, da javnost to dojame. Ta oblast deluje tako arogantno, da podcenjuje državljane.

Ste se res prijavili za članico nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije in potem niste bili izbrani?

Novinarji so me spraševali, ali mislim, da nisem bila izbrana zaradi akcije glede ruske kapelice. Menim, da razlog ni v tem. Moja prijava je bila preverjanje. Zanimalo me je, ali vlada ljudi res povsod izbira na podlagi, kdo je ’njihov’ in kdo ne. Moji prijavi ni namreč nič manjkalo, izpolnjevala sem vse pogoje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.