Tehno za množice po predpisih

Če se hočete oznojiti pri plesu na tehno, potem verjetno ne boste šli na Umeka. Če hočete slišati nove tehno smernice, potem Umek gotovo ne bo vaša prva izbira. Tudi če hočete uživati v izboru avtorskega ali pa tehna s karakterjem, Umek najbrž ne bo pravi naslov. Se sprašujete, čemu potemtakem sploh obiskati party z Umekom v osrednji vlogi? Odgovor je na dlani; zato ker se boste tam lahko pozibavali v družbi nekajtisočglave množice, ob elektronskih ritmih, ki jih bo izbiral eden najpopularnejših svetovnih didžejev. Razlog za obisk vsakoletnega Žura z razlogom z Umekom je bil tokrat še tehtnejši, saj je šlo menda za njegov letošnji edini nastop pred domačo publiko. Pa ne zato, ker ga tukaj ne bi marali, pač pa zato, ker ga imajo tako radi tudi drugod po svetu. Ljubljančan namreč že kakšnih deset let velja za največji slovenski glasbeni izvozni artikel in v tem času je zabeležil nastope na praktično vseh najvidnejših elektronsko-plesnih festivalih in prizoriščih.

Številni privrženci še iz časov, ko si je utrjeval status v domačem klubskem podtalju, mu radi očitajo, da se je prodal, pri tem pa pozabljajo, da je v preboj in obstanek v glasbeni industriji vloženega veliko dela. Stvari se pač ne zgodijo same od sebe, pa najsi bo to uspešno sodelovanje z menedžementom ali pa priljubljenost pri publiki. Na ta račun so zato resda prikrajšani tisti bolj angažirani poslušalci, ki v glasbi iščejo razburljivost in inovativnost, toda resnici na ljubo je med zvezdniškimi didžeji le peščica takih, ki si lahko dovoli glasbene ekscese in kljub temu obdrži pozornost širše publike. Morda si je Umek za svojo priljubljenost izbral lažjo pot ter preprosto ustvarja in vrti dostopnejšo glasbo, ampak sam pravi, da nič ne odtehta razpoloženja, ki ga ustvari večtisočglava množica. Prav, tu mu lahko le pritrdimo. Je pa to hkrati vendarle pogojeno s pedigrejem te iste množice.

Pričakovano je tudi letos napolnil prizorišče v tivolskem parku, med obiskovalci pa je bilo največ tistih, ki bodo za Umekovega fena Danila Türka lahko glasovali šele ob njegovi morebitni kandidaturi čez pet let. Svoj set je (vsaj v večernem delu) sestavil iz lahkotnega, »happy.go-lucky« tehna, ki smo mu včasih rekli tech-house in ki ga v zadnjih letih promovira tudi prek svoje znamke 1605. V luči renesanse tehna iz zadnjih let je Umekovo vztrajanje pri glasbi, ki je že pred desetimi leti zašla v slepo ulico, skoraj nerazumljivo. Je pa res, da mu monotonost skladb odpira teren, na katerem se lahko igra s (poceni) triki in tako dviguje razpoloženje množice. Če bo na odru še malo več mahal in skakal, mu vnovični preboj na vrhove različnih lestvic najboljših didžejev verjetno ne uide ...