Sigur Rós: »Najraje igramo v živo.«

Za islandsko skupino Sigur Rós lahko rečemo, da je poleg Björk najuspešnejši glasbeni proizvod svoje domovine. Glasbenike z značilnim, mističnim glasbenim izrazom so sprva opazili ljubitelji alternativne glasbe, nato pa so postali ena opaznejših mainstreamovskih atrakcij. V okviru Mars festivala bodo nastopili tudi v Mariboru, kjer bodo predstavili svoj zadnji album Valtari. Pred njihovim obiskom smo se pogovarjali z bobnarjem Orrijem Pállom Dýrasonom.

Skupini Sigur Rós je uspel preboj iz popolne anonimnosti med opazna imena svetovnega glasbenega posla. Kako?

Sam sem se skupini pridružil, ravno ko smo končevali drugi album Ágaetis byrjun. Potem smo se odpravili na dolgo turnejo, na kateri so nas opazili člani skupine Radiohead in nas prosili, če bi jih na njihovih koncertih spremljali kot predskupina. Ta izkušnja in igranje pred polnimi dvoranami sta nam zagotovo pomagala. Nato so sledile dolge turneje in veliko dela v studiu, izdali smo tudi nekaj uspešnih albumov.

Svetovno ste zasloveli z albumoma Ágaetis byrjun in ( ), pri naslednji plošči (Takk …) pa ste dotedanjo neodvisno založbo zamenjali za multinacionalko. Zakaj?

To so bili težki časi za našo dotedanjo založbo Fat Cat Records. Kupila jo je založba Play It Again Sam in z njihovimi pogoji sodelovanja se nismo strinjali, saj jim je šlo zgolj za ekonomske interese, mi pa smo hoteli v miru ustvarjati glasbo. Zato smo podpisali pogodbo z multinacionalko EMI. Z njo doslej nismo imeli nobenih težav, omogoča nam ustvarjalno svobodo, kar je zelo dobro vplivalo tudi na naše medsebojno sodelovanje. Naša pogodba se je z zadnjim albumom iztekla, tako da se bomo morali odločiti, kako v prihodnje.

Kako kot član uveljavljene skupine gledate na današnjo glasbeno industrijo?

Razmere se hitro spreminjajo, tudi zaradi razvoja interneta in globalne krize. Mislim, da bi se morale tudi multinacionalke bolj prilagajati tem spremembam, pa tudi spremenjenim navadam občinstva. Nekoč so ljudje kupovali plošče in cedeje, zdaj pa vse lahko dobiš in kupiš na spletu. To je pravzaprav v redu, saj je glasba s tem postala veliko dostopnejša kot nekoč. Negativna plat tega pa je, da so zaslužki glasbenikov zaradi internetnega piratstva veliko nižji kot nekoč, zato moramo veliko več koncertirati in dobesedno garati, če hočemo preživeti zgolj od glasbe. Kljub temu nas veseli, da veliko igramo v živo. To je tisto, kar počnemo najraje.

Vašo magično glasbo mediji pogosto zmotno označujejo z izrazom postrock. Kaj je dejansko vplivalo na vaš glasbeni izraz?

Bobne sem začel igrati pri desetih letih in takrat sem se navduševal nad skupinama Led Zeppelin in Guns N’ Roses. Naš pevec in kitarist Jónsi pa je bil velik oboževalec skupine Iron Maiden. Seveda so na nas vplivali tudi islandski glasbeniki, denimo Sugarcubes in še zlasti Björk.

V Heimi, odličnem dokumentarcu o vaši islandski turneji, dobimo občutek, da navdih črpate predvsem iz čudovite islandske pokrajine in njenih prebivalcev. Ljubezen do naravnih lepot Islandije ste v filmu izrazili tudi s protestnim nastopom proti gradnji jeza in hidroelektrarne.

Drži, islandska pokrajina in ljudske pravljice s številnimi magičnimi bitji so precej vplivale na našo glasbo. Tudi zato smo se preprosto morali odzvati na namero o gradnji hidroelektrarne, ki bi jo uporabljala tovarna aluminija, ki je že sama po sebi onesnaževalec. Na mestu, kjer so želeli postaviti hidroelektrarno, smo pripravili koncert, in da bi protest še bolj podkrepili, smo nastopili zgolj z akustičnimi instrumenti, brez uporabe elektrike.

Vaša besedila so večinoma napisana v islandščini, nekaj jih je tudi v izmišljenem jeziku. Angleščini se kar dobro upirate.

Nikoli nismo čutili potrebe po tem, da bi pisali besedila v angleščini, čeprav je to jezik rock’n’rolla. Smo islandska skupina in radi pišemo besedila v islandščini, saj se v njej boljše in lažje izražamo, pa tudi naša glasba ji je bolj prilagojena. Sicer pa so naša besedila podrejena glasbi, saj se jih lotimo šele potem, ko naredimo glasbo.

Vaša glasba je izrazito originalna, veliko pozornosti pa namenjate tudi likovni podobi vaših plošč in nastopov.

Ja, tudi ta nam je zelo pomembna. Sodelujemo pri oblikovanju ovitkov plošč, logotipov in tudi nastopov. Želimo, da odražajo vzdušje naše glasbe in nas samih. No, pravzaprav nikomur ne zaupamo, zato to najraje počnemo sami (smeh). Oblikovanje ovitka zadnjega albuma smo kljub temu zaupali Jónsijevima sestrama.

Kaj lahko pričakujemo od vašega nastopa v Mariboru, letošnji evropski prestolnici kulture?

Vedno se veselimo koncertov v krajih, kjer še nismo nastopali. Predstavili bomo nov album Valtari in tudi starejša dela. Potrudili se bomo, da bomo skupaj z občinstvom karseda uživali.

Koncert:
Mars festival
Kdo: Sigur Rós, Melodrom
Kje: Trg Leona Štuklja, Maribor
Kdaj: 5. september 2012