Povezovalnost in njene posledice

Predsednik republike Danilo Türk je zbral potrebnih 5000 podpisov podpore in prvi vložil kandidaturo za nov mandat. Türk je tisti izmed treh favoritov za predsedniški položaj, ki kot svoje bistvene primerjalne prednosti pred drugimi kandidati ne poudarja povezovalnosti. A čeprav se Borut Pahor in Milan Zver oglašujeta kot kandidata za predsednika vseh Slovencev, lahko zgolj sedanjega predsednika sodimo po njegovem odnosu do povezovalnosti, uravnoteženosti ... Skratka, po potezah, ki naj bi bile sprejemljive za vse Slovence.

Predsednik republike ima številne bolj ali manj protokolarne pristojnosti, pa tudi nekaj oprijemljivejših. Med te sodi pristojnost predlagati državnemu zboru v izvolitev kandidate za nekatere najvišje strokovne funkcije v državnih organih. Med najusodnejše sodijo funkcija ustavnega sodnika, guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic. Za slednjo je predlog podal še Janez Drnovšek, državni zbor pa je Zdenko Čebašek Travnik izvolil za varuhinjo. Kot se je izkazalo med njenim mandatom, je šlo za dober predlog, ki je imel zahtevano visoko podporo v državnem zboru, in kasneje za dokaj uspešen mandat. Tudi Marka Krajnca je za guvernerja predlagal še Drnovšek, o uspešnosti mandata, predvsem glede nadzora nad bankami, pa bodo verjetno sodile mednarodne finančne institucije. Obema se mandat izteče v začetku prihodnjega leta, ko bo že tekel nov predsedniški mandat.

Potem ko je desnica, takrat je bila v državnem zboru v večini, zavrnila cel kup Drnovškovih predlogov za ustavne sodnike, je Türk takoj po izvolitvi predlagal štiri kandidate, ki jih je desnica podprla, in sicer Ernesta Petriča, Jana Zobca, Jasno Pogačar in Mitjo Deisingerja. Državni zbor jih je izvolil, kandidati pa so potem kot ustavni sodniki kmalu upravičili zaupanje. Tudi v nadaljevanju Türkovega mandata je desnica, čeprav ni bila več na oblasti, zaradi zahtevane dvotretjinske podpore v državnem zboru krojila njegovo izbiro in prispevala glasove k izvolitvi še treh novih ustavnih sodnic.

Ustavno sodišče v prenovljeni sestavi z blagoslovom desnice je potem prispevalo celo k zniževanju bonitetnih ocen Slovenije. Da bi desnici asistiralo pri rušenju vlade, je dopustilo referendum o pokojninski reformi in s tem, zdaj je že jasno, prispevalo k poslabšanju javnofinančnega položaja Slovenije, na kar je opozarjala vlada, ko mu je predlagala, naj referenduma ne dopusti. Poleg tega so isti ustavni sodniki sprejeli nekatere odločitve, ki so pomembno, v skladu s pogledi desnice, vplivale na družbo kot tako. S tem, ko so dovolili referendum o družinskem zakoniku, recimo na otroke, njihove starše in istospolno usmerjeno manjšino. S prepovedjo poimenovanja krajevnih imen po Titu pa so desnici dali argument za pisanje nove zgodovine, za prepovedi simbolov na proslavah, za posege v izobraževalni sistem ...

Ko je bil Türk najbolj povezovalen, se to ni dobro končalo za družbo.