»Nujni« univerzi v Novem mestu in Celju

Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) je že prejela prošnjo za ustanovitev univerze v Celju. Ko bo vloga popolna, bo agencija imenovala skupino strokovnjakov, ki bodo ocenili pripravljenost visokošolskih zavodov na združitev in na podlagi njihovega mnenja bo svet agencije sprejel odločitev, ali bomo v Sloveniji dobili peto univerzo.

»Vsakdo, ki želi ustanoviti zavod, mora skozi celoten postopek akreditacije. Ta je jasno predpisan v naših merilih ter zahteva čas in resno presojo,« pojasnjuje predsednica sveta Nakvisa dr. Maja Makovec Brenčič. Ali je resna presoja organa, ki je v zadnjem času vse bolj strog pri potrjevanju študijskih programov in preoblikovanju visokošolskih zavodov, za celjsko univerzo premostljiva ovira, bo znano približno po osmih mesecih od popolnosti vloge.

Tisti, ki jo ustanavljajo, imajo to srečo, da si za to prizadeva tudi svetovalec ministra za izobraževanje dr. Dušan Lesjak. Slednji je bil ustanovitelj Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Celje, ki je eden od zavodov, ki bi se združili v celjsko univerzo. Bil je tudi član delovne skupine za pripravo Strategije razvoja visokega šolstva v savinjski regiji. Srečo imajo tudi tisti, ki nameravajo ustanoviti univerzo v Novem mestu, saj je oče ideje o novomeški univerzi dr. Borut Rončević zdaj vršilec dolžnosti direktorja direktorata za visoko šolstvo na ministrstvu za izobraževanje. Lesjak in Rončević sta blizu vladajoči stranki SDS, tako kot tudi drugi pobudniki novih univerz, na primer dr. Matej Makarovič.

V »nujni« spremembi zakona o visokem šolstvu nujnih sprememb ni. So pa spremembe, ki bodo olajšale ustanovitev univerz v Celju in Novem mestu.

Izgovor

Prejšnji četrtek je ministrstvo objavilo predlog sprememb zakona o visokem šolstvu, s katerim spreminja sestavo sveta Nakvisa; poslej bo vse njegove člane imenovala vlada. Če se bodo uresničile želje ministrstva za izobraževanje, ustanoviteljem novih politično ustreznih univerz kmalu ne bo več treba trepetati pred agencijo, saj bo v celoti spolitizirana. Pripombam k predlogu zakona je ministrstvo namenilo en petek in eno soboto, skozi parlament pa ga želi spraviti po nujnem postopku.

Spremembe zakona o visokem šolstvu so resda nujne. Ustavno sodišče je aprila lani razveljavilo 43. člen in za dodatne tri odločilo, da niso skladni z ustavo. Vlada bi morala financiranje univerz urediti z zakonom in ne z uredbami, kot je to delala, je med drugim odločilo ustavno sodišče, zakonodajalec pa naj bi v devetih mesecih, t.j. do februarja letos, neskladja odpravil z ustavo. Zdaj, ko je ministrstvo končno pripravilo spremembe zakona, v njem o neustavnih členih ni nič. Še več, nekaj dni prej, preden je ministrstvo predstavilo spremembo zakona, je vlada z uredbo zmanjšala financiranje visokošolskih ustanov in si pri nekaterih pravnikih prislužila očitke o neustavnem delovanju, pri drugih pa začudenje, da ni najprej spremenila neustavnih členov.

Z ministrstva niso odgovorili na naše vprašanje, zakaj so se izognili tem členom, morda pa se z njimi ne obremenjujejo, ker imajo drug izgovor za »nujnost« zakona. 27. avgusta so prek portala Planet Siol sporočili javnosti, da sta naši največji univerzi zamudili rok za vložitev vloge za podaljšanje akreditacije, ki naj bi potekel prvega novembra 2010, in da jima zaradi tega grozi izguba javne veljavnosti, študentom pa neveljavnost diplom. Ljubljanska in mariborska univerza ter Nakvis, ki je pristojen za akreditacije, so bili presenečeni. Njihovi odgovori so različni, skupno pa jim je to, da pravna razlaga tega problema ni enostavna. Vsi so zagotovili, da javna veljavnost univerz oz. študijskih programov nikoli ni bila sporna ter da imajo zadevo pod nadzorom in da ne bo zamujen noben rok za podaljšanje akreditacije. Po prepričanju ministrstva pa je ta problem tako žgoč, da je treba čim prej spremeniti zakon. Vztraja, da je treba univerzama pomagati, in se ne pusti prepričati pozivom, da je problem umetno ustvarjen in zato »pomoč« nepotrebna.

V zvezi z akreditacijami ministrstvo spreminja štiri člene zakona o visokem šolstvu (ZViS) in en člen zakona o spremembah in dopolnitvah ZViS. Poleg teh v ZViS spreminja še tri člene. V členu 33. c naj bi odpravljali nejasnost glede transnacionalnega izobraževanja, a v Nakvisu, ki bo člen izvajal, pripominjajo, da je prav novi člen nejasen. Profesor klasične filologije na ljubljanski filozofski fakulteti in predsednik visokošolskega sindikata dr. Marko Marinčič pa je za Dnevnik opozoril, da je sprememba takšna, da uvaja liberalizacijo visokošolskega tržišča. Po njegovem na stežaj odpira vrata tujim univerzitetnim institucijam, »ki bodo brez pravega nadzora v Sloveniji ustanavljale svoje filiale«, postopek, po katerem bi slovenske univerze ustanavljale svoje podružnice v tujini, pa je tako zapleten, da se jim to ne splača.

Ministrstvo spreminja tudi 63. člen, ki določa neposredno pedagoško obveznost profesorjev. Odslej bo ta le »praviloma« znašala šest do osem ur, dejanska odločitev pa je prepuščena rektorjem. Ministrstvo pojasnjuje, da bodo tako univerze lažje spoštovale varčevalne ukrepe. Napoved te spremembe lahko najdemo v spomladanski izjavi predsednika vlade Janeza Janše, ki je namignil, da profesorji delajo nerazumljivo malo.

Politizacija

Če je za vse doslej naštete spremembe ministrstvo navedlo obrazložitev – četudi po mnenju prizadetih ne zadostno –, je sprememba člena 51. h, ki opredeljuje sestavo sveta Nakvisa, »obrazložena« s povedjo: »Mednarodne primerjave kažejo, da je način imenovanja in sestava organov upravljanja agencij za kakovost različna in odvisna predvsem od vrste pristojnosti, ki jih ima posamezna agencija v posamezni državi.« Tudi ministrstvo priznava, da sprememba sestave sveta ni potrebna.

Svet Nakvisa je bil konstituiran aprila 2010 in po za zdaj še veljavni zakonodaji ima enajst članov. Tri je imenovala rektorska konferenca, po dva vlada in študentje, po enega delodajalci, višje strokovne šole, samostojni visokošolski zavodi ter visokošolski sindikat. Po spremembi zakona bo članov trinajst in vse bo imenovala vlada (na podlagi javnega poziva ministrstva).

Ljudi, ki bodo odločali o ustanovitvi novih univerz, bo imenovala vlada. Vlada, ki jo vodi SDS, katere podporniki ustanavljajo te univerze.

»O motivih morate vprašati ministrstvo. Rada pa bi povedala, da smo dobršen del začetka delovanja res porabili za podedovane nezaključene akreditacijske postopke, ampak svoje naloge smo vse od ustanovitve opravljali korektno in res zelo delavno,« je na vprašanje, zakaj ministrstvo spreminja svet agencije, odgovorila Makovec Brenčičeva. Najbolj potrebno pa se ji je zdelo povedati, da agencija opravlja samoevalvacijo in se s tem pripravlja na zunanjo presojo, kar je pogoj za vključitev v Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu in vpis v evropski register tovrstnih agencij. »Ocenjevalci nas bodo zelo natančno ocenjevali, zato je zelo pomembno, da agencija ohrani strokovnost, neodvisnost, transparentnost in utemeljenost presoj,« dodaja.

Moteči ocenjevalci kakovosti

Ker jim na ministrstvu do zaključka naše redakcije ni uspelo odgovoriti na vprašanja, njihove razlage za spremembo sestave sveta nimamo. Kljub temu tisti, ki se jih dotika, o razlogih ne dvomijo.

Članica sveta, nekdanja ministrica za šolstvo in nekdanja rektorica univerze na Primorskem, dr. Lucija Čok je v spremembi prepoznala željo ministrstva po »nekoliko bolj milostnem« svetu. »Delali smo dobro. Postavili smo sistem, oblikovali sodobna merila za akreditacijo in evalvacijo visokošolskih zavodov tako, da spodbujajo kakovost. Pri nas študijski programi niso šli kar tako skozi,« je dejala.

»Gotovo je namen tega zakona v predčasni razrešitvi sedanjih članov,« je ostrejša članica sveta dr. Andreja Kocijančič, med letoma 2005 in 2009 rektorica ljubljanske univerze. »Jasno je, da smo v tem trenutku moteča institucija, predvsem zato, ker se pripravlja ustanovitev več univerz in več fakultet, čemur bi sedanji člani sveta Nakvisa prav gotovo nasprotovali, če za to ne bi bilo trdnih dokazov, dokazil in primernih podatkov o delovanju institucij,« pojasnjuje.

V Nakvisu so prejšnji petek do poznih večernih ur pisali pripombe k spremembi zakona in ujeli rok za oddajo, a nihče, tudi med predstavniki drugih zainteresiranih javnosti, ne pričakuje, da bodo pripombe kogarkoli v veliki meri upoštevane.

Mandati Makovec Brenčičeve, Čokove, Kocijančičeve in še petih članov sveta se bodo iztekli, ko bo po sprejetju zakona ministrstvo imenovalo druge člane, predstavnika študentov ter predstavnik delodajalcev pa ostajajo. Novi svet bo potem spremenil merila za akreditacijo in evalvacijo visokošolskih zavodov. Po črki zakona bi bilo možno, da bo v novem svetu več članov sedanjega sveta, saj sedanja sestava ustreza predvsem merilom, ki jih je določila vlada, to je, da predstavljajo različna znanstvena področja in imajo ustrezne visokošolske funkcije. A ker bi se moralo zanje odločiti ministrstvo, je špekuliranje o tej možnosti sprenevedanje.

Možno je, da bo sedanji svet Nakvisa začel postopek ocenjevanja univerze v Celju, preden ga bo vladi uspelo zamenjati. Da bi ga prej zaključil, pa je nemogoče. To bodo naredili politično primerni strokovnjaki. Verjamete, da mnenja zagovornikov ustanovitve novih univerz pri njihovem imenovanju ne bodo odločilna?