Je mogoče študente poslovnih šol in bodoče poslovneže naučiti etike?

Namen poslovnih šol je, da učijo menedžment kot znanost, pri čemer ne priznavajo vedno, da ima vsaka poslovna odločitev posledice tudi za družbo. Nova generacija psihologov je zdaj začela iskati metode, kako usposobiti etične kadre za vodenje podjetij in za druge vodstvene položaje. Njihova predpostavka je, da dobri ljudje pogosto delajo slabe stvari ne, da bi se tega zavedali, zato ne gre spremeniti le načina poučevanja, ampak tudi način, kako spodbujati ljudi, da na splošno delajo prave stvari, pišeta Ray Fisman in Adam Galinsky v časopisu Slate.

Med poslovneži ni težko najti diplomantov MBA, ki so z lažjo, goljufijo in krajo prišli do premoženja. Raj Rajaratnam, milijarder, ki je bil obsojen zaradi enega največjih insiderskih poslov, je recimo diplomant poslovne šole Wharton na univerzi Pensilvanija, njegov sostorilec Rajat Gupta pa diplomant poslovne šole Harvard. Toda res je tudi, da številni diplomanti poslovnih šol vodijo številna podjetja v skladu s predpisi. Prav tako je mogoče najti številna neetična dejanja pri vodilnih, ki nimajo diplome poslovnih šol. Goljufivi finančnik Bernie Madoff je recimo pravnik, nekdanji prvi mož propadle družbe Enron Ken Lay je bil ekonomist.

Podatki kažejo, da poslovne šole nimajo vpliva, ali bo njihov diplomant deloval v skladu s predpisi ali bo goljufal, preveč pa je tudi pričakovati, da bi šolale Matere Tereze. A kljub temu se postavlja vprašanje, ali vendarle lahko kaj naredijo za to, da bodo prihodnji vodilni v podjetjih prej delali prave stvari kot napačne. Zdaj so začele ugotavljati, da etike ne morejo ločevati od drugih predmetov, pri čemer študentom ne pridigajo, kakšno je njihovo osebno poslanstvo in družbena odgovornost. Kajti še tako dobra pridiga o tem vodilnih v Enronu ne bi odvrnila od dejanj, s katerimi so uničili podjetje. Vključevanje etike v predmete pa študentom omogoča, da prepoznajo napake, ki jih delamo nezavedno, in razmišljajo, kako jih čim bolj zmanjšati. Če je finance in marketing mogoče poučevati kot znanost, je verjetno tako mogoče poučevati tudi etiko, pišeta Ray Fisman in Adam Galinsky.

Psihologa Max Bazerman in Ann Tenbrusel sta izvedla vrsto poskusov, s katerimi sta pokazala, kako hitro ljudje postanejo žrtev sebičnosti. Revizor, ki ve, da je ohranitev njegovega posla odvisna od nove potrditve podjetja, bo bolj verjetno ugotovil, da v poslovnih knjigah ni nepravilnosti in napak. Bolj verjetno je, da tiste, ki niso takšni kot mi, pri odločanju o napredovanju nezavedno ocenimo slabše. In ko lažemo, goljufamo ali krademo zase, vsaj začasno zamižimo pred vrednotami, na podlagi katerih sicer obsojamo druge, ki lažejo, goljufajo in kradejo.

Zaradi tega je pomembno poskrbeti, da študenti poslovnih šol, pa tudi študenti prava, medicine, ekonomije in tudi drugih smeri, dobijo vsaj osnovno znanje o naših psiholoških šibkostih, kajti boljše poznavanje sebe je vsaj prvi korak do rešitve, sta prepričana avtorja članka.

Potem pa potrebujejo razprave, ki jim pomagajo, da spoznajo lastne šibkosti, da se jih bodo zavedali, ko bodo kot poslovneži sprejemali odločitve. Študente je treba usposobiti, da postanejo »arhitekti morale« in bodo v poklicu znali vzpostaviti okolje, ki bo po naravni poti vodilo njih same in druge ljudi okrog njih v pravo smer. To je recimo mogoče doseči, da naredijo etični seznam, ki ga uporabljajo pred vsako pomembno odločitvijo na enak način kot piloti in zdravniki uporabljajo svoj seznam napak, ki se jim je treba izogniti oziroma preveriti, ali vse deluje tako, kot mora. Prav tako je pomembno študente usposobiti, da se znajo odreči skušnjavi, kar je recimo pomembno za izogibanju konfliktu interesov.

Edina pot, ki bo omogočila, da bodo študentje znali povezati svoje moralne kompase s praktičnimi orodji poslovnega sveta, je, da to poskrbimo s kurikulom. To pomeni, da morajo profesorji revizije, financ in marketinga vključiti etiko v svojo snov, pa tudi biti pripravljeni poiskati načine, kako na to opozoriti in poiskati ustrezne rešitve. To pomeni, da morajo tudi profesorji postati arhitekti morale.