Nas morajo volitve v ZDA sploh zanimati?

Blišč predsednika Baracka Obame je zbledel, njegov protikandidat Mitt Romney deluje kot da bi se Ken, prijatelj od Barbike, odločil vstopiti v politiko. ZDA niso več samoumevno popek sveta, a kljub temu so letošnje volitve bolj ključne kot pred štirimi leti, v Die Zeit piše Jan Roß.

Leta 2008 so Američani odločali o izvolitvi prvega temnopoltega predsednika, predvolilna tekma je bila manj ideološko obarvana, letos imajo na voljo dve filozofiji. Obama jim ponuja reforme, s katerimi bi ZDA preoblikoval v bolj »normalno« manj »ameriško« državo, kar pomeni manjšo vlogo ZDA kot svetovnega policista in odklon od kapitalizma, ki prinaša veliko razliko med bogatimi in revnimi. Romney stavi na zmanjšanje vloge države doma, na mednarodni ravni pa namerava ZDA spet povrniti stari vpliv in vlogo, meni Jan Roß.

Po njegovih besedah Romneyevi republikanci nikakor niso stranka prismojencev, kakršno jo rada vidi Evropa, v bistvu je njihova kritika politike Baracka Obamer upravičena, saj se ni resno lotil reševanja problema zadolženosti. Kljub temu je Romneyjeva kandidatura zaznamovana s strahom, kaj bi uresničitev politike republikancev pomenila za prihodnost.

Republikanci bi recimo poostrili politiko do Irana, češ ta pristop bi Teheran prisilil, da bi se uklonil zahtevam Zahoda glede jedrskega programa, zmanjšanje vloge države namesto okrepitve socialne države pa bi po njihovem mnenju spet omogočilo vrnitev »ameriških sanj«. Toda to so po mnenju nemškega komentatorja fantazije. Problem ZDA ni izdaja ameriških idealov, ampak nova resničnost, svet, ki ga ne more več kontrolirati ena super sila, to je skupnost, ki ne deluje več z vzponom marljivih in sposobnih. To je treba upoštevati, ne ignorirati.

Na drugi strani Obama kljub svojim slabostim še vedno predstavlja budno, učujočo se in delovno Ameriko. Pred štirimi leti je imel na svoji strani upe sveta, zdaj ta svet skrbi, da utegne izgubiti, zaključuje Jan Roß.

Publicist Chris Hedges v svoji kolumni Življenje je sveto piše, da žaluje za prihodnostjo, za izginjajočo veličastnostjo narave, zaradi norosti človeške vrste. Planet umira in mi z njim. Omotična in z denarjem prepojena karnevala, kakor je poimenoval konvenciji republikancev in demokratov, na katerih so uradno potrdili predsedniški kandidaturi Romneyja in Obame, sta preusmerili pozornost od realnega sveta, kajti realnost, ki je, da država, ki jo dejansko vodijo korporacije, uničuje naravo, so prikrili blišč in propaganda, obsedenost z elektronskimi halucinacijami in celoten spektakel z udeležbo znanih politikov.

»Hujše kot je, bolj verjamemo lastnim iluzijam, bolj se prepričujemo, da globalno segrevanje ni resnično, če pa ga priznavamo, verjamemo, da se mu lahko prilagodimo. Oba odgovora zadovoljujeta našo manijo za večni optimizem in naše lahkomiselno iskanje udobja. V ZDA to ignoriramo, ko postane res neprijetno. Toda realnost se bo kmalu prikazala kot bes, ki bo uničil naše zadovoljstvo in na koncu naša življenja,« piše Hedges.

Sekamo gozdove, onesnažujemo vodo, zrak onesnažujemo z ogljikovimi izpusti, prst izčrpavamo, nekdo nekje pa s tem ustvarja velike dobičke. To so korporacije, ki jih ne zanima, kaj je sveto in vidijo umiranje planeta kot novo priložnost za svoje investicije. Načrtujejo, kako bodo na polarnih območjih izkoristile zadnje zaloge nafte, mineralov in plina. Ker korporacije odločajo, kakšen je naš odnos do narave, od katere je odvisno naše življenje, se bo naš obstoj končal s kolektivno neprištevnostjo, svari ameriški publicist in Pulitzerjev nagrajenec Hedges.

»Naš politični sistem je enako kot tisti v času propada starega Rima legalizirano podkupovanje. Politiki, vključno z Mittom Romneyjem in Barackom Obamo, služijo norim korporacijam, ki jih do zadnjega diha zanima le dobiček,« navaja. Korporacij demokracija ne zanima, ne zanima jih pravna država, prav tako ne človekove pravice. Toda neomejena nečimrnost in aroganca vedno vodita do samouničenja, zaključuje Hedges.

V ZDA predsedniške volitve praviloma dobi kandidat, ki mu uspe zbrati največ denarja za kampanjo. Barack Obama je samo avgusta za predsedniško kampanjo zbral 114 milijonov dolarjev in ima zdaj na računu 307 milijonov dolarjev, Mitt Romney pa 111 milijonov dolarjev in ima zdaj na računu 157 milijonov dolarjev.

Največ denarja za Obamovo kampanjo so do zdaj prispevale družbe Microsoft, Univerza Kalifornija, odvetniška družba DLA Piper, Google in Univerza Harvard. Romneyju so do zdaj nakazale največ investicijske banke Goldman Sachs, JP Chase, Morgan Stanley, Bank of America in Credit Suisse.