Ne tako super ministrstvo

Zakon o uravnoteženju javnih financ nalaga vladi, da do 1. januarja 2013 sprejme akte o ustanovitvi javnih zavodov na področju izobraževanja. ZUJF nič ne pravi o tem, kako naj se spremenijo zavodi, niti da jih je sploh treba spremeniti. Samo premisliti je treba o tem. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pa si je naložilo, da bo vseh pet zavodov, ki zdaj delujejo na področju izobraževanja, združilo v en inštitut.

Direktorji teh zavodov so ministrstvu pisali dolga pisma, v katerih razlagajo, kako daljnosežne škodljive posledice ima lahko združitev za izobraževanje v Sloveniji. Odločitve ministrstva še nekaj časa ne bo, direktorje pa skrbi, ker ministrstvo nima nobenih analiz. Nekateri dvomijo, da ministrstvo sploh ve, kaj želi z združevanjem doseči.

Tako je bilo na primer tudi pri uredbi o samozaposlenih v kulturi, s katero je ministrstvo zelo zaostrilo pogoje, po katerih strokovne komisije izberejo kulturnike, katerim socialnovarstvene prispevke plačuje država. O spremembah so kulturniki ob več priložnostih polemizirali s predstavniki ministrstva, a jim vlade ni uspelo prepričati, da bi odpravila napake, za katere se je odločila že na začetku, pravi sodobna umetnica in članica projektne skupine za samozaposlene Marija Mojca Pungerčar. »Ne upošteva na primer, da bo pri nekaterih poklicih težje zbrati točke iz nagrad ali iz odmeva javnosti, saj je nagrad in kritikov na teh področjih malo,« pojasnjuje. Ministrstvo se je pač odločilo, da bo merila za vse poklice poenotilo, in kljub protiargumentom pri tem vztraja. Država zdaj prispevke plačuje 1400 samostojnim kulturnikom, njeni stroški za to pa naj bi letos znašali pet in pol milijonov evrov in v zadnjih letih naraščajo za okoli deset odstotkov na leto. Kako bo v naslednjih letih, ministrstvo ne ve. Ne vedo niti, ali se bo število dodelitev te pravice povečalo ali zmanjšalo.

V nasprotju z ministrstvom je društvu nevladnih organizacij Asociacija uspelo pripraviti simulacijo učinkov. Ugotovila je, da skoraj polovica tistih samostojnih kulturnih delavcev, ki jim sedaj država plačuje prispevke, te pravice po novih kriterijih ne bi dobila. »Simulacijo smo pripravili na predpostavki, da bodo komisije, ki bodo odločale o podelitvi pravice, pri podeljevanju točk strogo upoštevale v uredbi določena pravila,« pravi Andrej Srakar iz Asociacije.

Tri v ena

To sta dva od najmanj odmevnih ukrepov superministrstva. Bolj odmevni so znani, ker poleg tega, da so slabo utemeljeni in da so pustili socialne partnerje razočarane, še širijo vpliv politike ali pa so ideološki. Vsebina potez in način njihovega uveljavljanja sta verjetno razlog, da je v času, ko je za Slovenijo nujno, da reši težave z bankami, trgom dela, pokojninskim in zdravstvenim sistemom in zažene gospodarsko rast, prav ministrstvo za izobraževanje videti kot najbolj delavno.

Ministrstvo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša namenil gradbeniku in informatiku dr. Žigi Turku, združuje tri nekdanja. Eno od nekdaj samostojnih je bilo kulturno, kar so mnogi razumeli kot politično degradacijo kulture in to izrazili na več protestih. Ko so protestirali ob proslavi praznika kulture pred Cankarjevim domom, se je moral Turk sprehoditi mimo jeznih kulturnikov.

To je bilo, še preden je bil minister imenovan, a tudi ko je začel delati, je bilo podobno. Ko je vlada z ZUJF nižala plače v javnem sektorju, je Turk za šolnike dodal še višanje normativov in standardov in sledila sta stavka in protest vzgojiteljev in učiteljev. Ta ga je prepričala, da je namero opustil. No, ni je. Iste oziroma še ostrejše ukrepe poskuša zdaj uveljaviti prek socialnega sporazuma in se sooča z opozorili, da se je v krizi še posebej treba izogibati varčevanju v šolstvu, ter kritikami, da manipulira s podatki o obremenjenosti vzgojno-izobraževalnih delavcev.

Vmes je spremenil pravilnik o šolskem koledarju. Ker je po njegovem nečloveško, da se pouk začenja ob sedmi uri, je določil, da se ne sme začeti pred pol osmo. Kljub temu da se pouk nikjer ni začenjal prej kot ob sedmih in deset minut in da so bili tam šolski urniki usklajeni z delovniki staršev, voznimi redi avtobusov in popoldanskimi aktivnostmi učencev. V pravilniku je tudi zapovedal državne proslave pred dnevom samostojnosti in enotnosti, dnevom državnosti in slovenskim kulturnim praznikom. Naprej piše, da »šola lahko organizira tudi druge proslave v skladu z letnim delovnim načrtom.«

V enem od redkih primerov, ko se je ministrstvo odločilo, da ne bo ukrepalo, je podarilo blejski otok cerkvi.

Več politike

Ker je treba varčevati tudi v visokem šolstvu, je avgusta Turkovo ministrstvo z uredbo zmanjšalo javno financiranje visokega šolstva za okoli osem odstotkov. Kljub temu da je že lani aprila ustavno sodišče odločilo, da je financiranje prek uredb neustavno. Kljub opozorilom, da bo na univerzah kmalu zmanjkalo denarja za plače. Pa saj vendar pošiljamo starejše profesorje v pokoj, za druge pa dajemo rektorjem dovoljenje, da jim povečajo obremenitev, bi rekli na ministrstvu.

Med vsemi temi spremembami so tudi našli priložnost, da spremenijo sestavo sveta nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, ki odloča o potrjevanju študijskih programov ter preoblikovanju in ustanavljanju visokošolskih zavodov. Člane sveta, ki so jih doslej imenovali visokošolski deležniki, bo odslej imenovala vlada. Vlada, ki jo vodi SDS, katere podporniki ustanavljajo nove univerze.

Na podoben način ministrstvo širi vpliv politike v športu. Člane sveta fundacije za šport, ki je lani razdelila trinajst, letos pa bo devet milijonov evrov, ne bo več v večini predlagal olimpijski komite, ampak strokovni svet vlade za šport. »Ne potrebujemo funkcionarjev, šport vrnimo športnikom,« je Turkov moto, v prakso pa ga postavlja Drago Balent, ki združuje dve po mnenju nekaterih izključujoči se športni funkciji. Je tako direktor direktorata na ministrstvu kot direktor fundacije za šport. Pri opravljanju slednje naj bi nepravilno razdelil več kot dva milijona evrov, mu očita računsko sodišče.

Državi televizija, cerkvi otok

Poleg področij, ki so našteta v njegovem dolgem nazivu, superministrstvo skrbi še za medijsko in versko in tudi tu ni šlo brez spornih potez. Marca se je Turk udeležil podelitve nagrad Jurčičevega sklada, ki so ga leta 1993 ustanovili podporniki politične desnice, predstavniki Nove revije in Društva slovenskih pisateljev. Letos sta Jurčičevi nagradi dobila tudi Vinko Vasle, takrat kolumnist Reporterja, in Uroš Urbanija, takrat urednik spletnega portala MMC RTV Slovenija.

Vasle in Urbanija sta kmalu po nagradah dobila službi v podjetju TS media, ki izdaja spletni portal Planet Siol. TS media je v lasti državnega Telekoma in naj bi kmalu splovil televizijski program. Kljub številnim vprašanjem o zakonitosti televizije v posredni državni lasti, ki jo poleg tega izdaja podjetje, ki naj bi se hkrati ukvarjalo z marketingom, ovir zanjo ni več. Ministrstvo jo je junija vpisalo v razvid medijev.

Tudi že obstoječe državne televizije ministrstvo pri svojem delu ni zanemarilo. Najprej je vlada predčasno razrešila štiri svoje nadzornike v 11-članskem nadzornem svetu RTV Slovenija. Kmalu za tem pa je Turk prek spletnega omrežja Twitter napovedal znižanje RTV-prispevka in vodstvo javnega zavoda prisilil k razmišljanju, katere programe ukiniti, da bodo privarčevali trinajst milijonov evrov. Hkrati je gospodinjstva spodbudil k sanjarjenju o tem, kako vsak mesec zapraviti dodaten en evro.

Vsaj nekaj dela si je ministrstvo prihranilo, ko je končalo sodni postopek glede sporazuma, s katerim je prejšnja Janševa vlada blejski otok dodelila rimskokatoliški cerkvi. Pahorjeva vlada je tožila RKC, da bi dosegla ničnost sporazuma, primer pa je dvakrat padel pri proceduralnem vprašanju, ali naj država ob blejski župniji toži tudi ljubljansko nadškofijo. O vsebini sporazuma sodišču ne bo treba odločati. Ta napor mu je prihranilo ministrstvo za izobraževanje, ki se ni odločilo za pritožbo.

Ob svoji delovni vnemi in skrbno izbranim premorom se morajo na superministrstvu zavedati, da delujejo na področjih, ki so za družbo dolgoročno najpomembnejša. V kombinaciji z nepremišljenimi in ideološkimi ukrepi je to lahko pogubno.