Vsak deseti otrok

S 1. septembrom so šli otroci spet v šolo. V osnovno in srednjo šolo. No, razen romskih otrok, ti gredo v srednjo šolo zelo zelo redko. Tudi na ravni osnovnošolskega izobraževanja pa imajo romski otroci precej manjše možnosti za uspeh kot njihovi neromski vrstniki. Še vedno. Iz leta v leto. Napredka tako rekoč ni.

Na ministrstvu, pristojnem za šolstvo, še vedno ne zbirajo podatkov o uspehu romskih otrok oziroma vsaj zatrjujejo, da jih ne. Zaradi tega tudi ni nobene prave oziroma javno dostopne analize razmer na tem zahtevnem področju izobraževanja. Edini razpoložljivi podatki so tako podatki o številu romskih otrok, vpisanih v posamezni razred osnovnošolskega izobraževanja. Skupni podatki kažejo enako sliko kot zadnja leta, in sicer, da povprečen romski otrok napreduje zelo počasi, da odneha predčasno in da osnovnošolsko izobraževanje konča z izpolnjeno osnovnošolsko obveznostjo, ne pa z zaključenim devetim razredom. Torej z obiskovanjem osnovne šole devet let, ne da bi hkrati tudi napredoval do devetega razreda. Skupaj je bilo v lanskem šolskem letu v osnovno šolo vpisanih 1995 romskih otrok. V prvi razred jih je bilo vpisanih 298, v drugega 255, v tretjega 287, v četrtega 275, v petega 236, v šestega 236, v sedmega 175, v osmega 145 in v devetega le še 87. Res je, da romski otroci v prvih nekaj razredih morda napredujejo celo nekoliko bolje kot lani in predlani, zato pa jih je bilo razmeroma manj vpisanih v zadnji, deveti razred. Poleg tega so to podatki za celotno Slovenijo in torej kažejo še posebej porazno sliko osnovnošolskega izobraževanja romskih otrok zunaj Prek-

murja, predvsem na Dolenjskem in v Beli krajini. V Prekmurju namreč romski otroci v osnovni šoli pogosto napredujejo že skoraj enako hitro kot neromski.

Poglejmo zato razmere na Dolenjskem in v Beli krajini. Ker uradnih podatkov o uspehu romskih otrok na ravni države ni, jih je že tretje leto zapored v sodelovanju z Amnesty international Slovenije zbrala Mladina. Zbiranje je na osnovnih šolah potekalo od vrat do vrat, zato gre za nepopolne, a kljub temu reprezentativne podatke. Poglejmo podrobneje, kakšne podatke o uspehu romskih učencev je sporočilo devet osnovnih šol iz Dolenjske in Bele krajine. Gre za po eno šolo iz Kočevja, Škocjana, Šentjerneja, Ribnice, Trebnjega, Semiča, Metlike in dve šoli iz Črnomlja.

V devetih osnovnih šolah na Dolenjskem in v Beli krajini je bilo lani v prvi razred vpisanih 71 romskih otrok. Devetletko pa je končalo sedem romskih otrok.

Prvi razred je na teh šolah v lanskem šolskem letu skupaj obiskovalo 71 romskih otrok, od tega jih je prvi razred prvič obiskovalo 59, kar na prvi pogled ni slab podatek, saj jih je torej prvi razred ponavljalo le 12. A tako je zgolj na prvi pogled. Za realnejšo sliko je treba pogledati v pravilnik o napredovanju otrok v prvi triadi devetletke. Otroci v prvem in drugem razredu ne napredujejo v višji razred le, če starši soglašajo z otrokovim ponavljanjem. V praksi, predvsem pri romskih otrocih, to pogosto pomeni, da v višji razred napredujejo tudi številni otroci, ki niso izpolnili minimalnih standardov znanja za prehod v višji razred. V drugi razred se je lani vpisalo 50 romskih otrok. Zadnjo triado, torej sedmi, osmi in deveti razred, pa je skupaj na vseh teh šolah obiskovalo le 73 romskih otrok. V zadnji, deveti razred jih je bilo vpisanih samo devet, končalo pa ga je in s tem uspešno zaključilo osnovno šolo le sedem romskih otrok. Kar 38 jih je izpolnilo osnovnošolsko obveznost in s tem se je zanje osnovnošolsko izobraževanje nehalo. To so otroci, ki so končali izobraževanje in nimajo niti osnovnošolske izobrazbe.

Razmere so, kar zadeva izobraževanje romskih otrok, porazne in celo nekoliko slabše od trenda zadnjih nekaj let. Na ministrstvu, pristojnem za šolstvo, ki ga vodi Žiga Turk, pa so se ravno te dni odločili opustiti projekt romskih pomočnikov, ki poteka že šesto leto; 29 romskih pomočnikov bo ostalo brez zaposlitve, romski otroci na šolah v že zdaj najbolj deprivilegiranih okoljih pa bodo ostali brez dodatne pomoči na ravni osnovnošolskega izobraževanja.