Lasna umetnost

Oblikovalka oblačil, kostumografinja in vizualna umetnica Elena Fajt od preloma stoletja snuje umetniški projekt Lasnine, pri katerem uporablja strižene lase, ki so naša vez s preteklostjo in imajo hkrati tudi sami svoje zgodbe. Kot umetnico jo zanima predvsem ambivalentnost našega dojemanja las. »Rastoče občudujemo in negujemo, takoj ko so ločeni od telesa, pa postanejo odpadek, objekt zavračanja, zgražanja in gnusa,« ugotavlja Fajtova. V njenih delih odpadek nekoga drugega vedno postane gradnik umetniškega dela in obenem nosilec sporočila.

Lasje nosijo različne pomene. Pri nekaterih narodih so pomemben del kulture, odnos do njih pa se je skozi zgodovino spreminjal. Imamo jih za simbol ženskosti, ortodoksne kulture jih skrivajo, dolgi so lahko znamenje upora, kot denimo v primeru hipijevskega gibanja, ki je na mestne ulice pripeljal s sistemom nezadovoljno mladino. S striženjem las se ukvarjajo prav vsi represivni organi. Z bolj ali manj rigoroznim krajšanjem las lahko ponižamo in stigmatiziramo človeka, kot so to v času druge svetovne vojne v koncentracijskih taboriščih počeli Nemci. Lase so nato uporabljali za proizvodnjo različnih izdelkov, tudi lasnih tekstilij in oblačil. Tudi zato so lasje, ki so, mimogrede, organ, ki raste še po smrti, v našem okolju še vedno »tabuizirani« kot potencialna tekstilna surovina za izdelovanje oblačil. Takšno zakoreninjeno dojemanje las problematizira in ovira njihovo širšo uporabo, a spremembe na tem področju nakazujejo, da bi lahko lasje v prihodnje kljub temu postali tudi uporabna tekstilna surovina, meni Fajtova.

Sama je v preteklem desetletju iz njih že izdelala malo črno lasno obleko, ki je nastala na podlagi znamenite Chanelove male črne obleke, kakršno naj bi imela vsaka ženska. Zasnovala je tudi kolekcijo lasnih oblačil, ki se je nadaljevala s projektom Hairbrids, predstavljenim v okviru festivala Mladi levi, kjer je igralce v lasnih oblačilih, iščoč reakcije ljudi, poslala na ulice Ljubljane. Lani pa je predstavila tudi kolekcijo unikatnih plaščev Hair-à-Porter.

In ni edina. Na svetovni modni sceni so se oblačila iz las, v večini primerov narejena iz sintetičnih ali kupljenih naravnih las, začela pogosteje pojavljati po letu 2008. Ob tem ne moremo spregledati modnega oblikovalca Charlieja le Minduja, zagotovo je treba omeniti tudi še nekaj drugih, kot so Martin Margiela, Jean-Charles de Castelbajac in Raf Simon. »V večini teh primerov so bili lasje uporabljeni kot element fascinacije, fetiša ali ekshibicionizma,« opozarja Fajtova.

Človeški lasje dramijo tudi domišljijo likovnih umetnikov. Tako je v sredini devetdesetih denimo palestinska umetnica Mona Hatoum v zlatarni Cartier v francoskem Lyonu v okviru razstave, ki je kritizirala potrošniško udobje, razstavila ogrlico iz svojih las, ki so se v šestih letih nabrali na njenih krtačah in glavnikih. Monumentalne skulpture iz ostriženih las, ki jih tako kot Fajtova dobi pri frizerjih, pa ustvarja tudi kitajsko-ameriški sodobni umetnik Gu Wenda. Na svoj način se v našem prostoru z lasmi ukvarja tudi Polona Tratnik, ki že vrsto let razvija projekt Lasje in vitro, v katerem z vrsto eksperimentov raziskuje življenjsko dobo živega, od telesa ločenega materiala v nadzorovanih laboratorijskih razmerah.

Fajtova je odrezane človeške lase v preteklosti že kombinirala tudi z drugimi materiali, kot so steklo, voda in led ali pa denimo prosojna plastična folija, s katero je ustvarila lasni labirint, skozi katerega nas je pred leti poslala v Mestni galeriji Ljubljana. Na takšnih umetniških razstavah je mesto obiskovalca običajno zreducirano na vlogo gledalca. A Elena razmišlja drugače – v svojih postavitvah pogosto izpostavlja pomen dotika in druge interakcije z umetniškim delom. Zlasti v okviru postavitve Buy & Wash, ki je trenutno na ogled v ljubljanski galeriji Kresija, kjer obiskovalce nagovarja k aktivnemu premisleku.

Izpostavljajoč potrošništvo Fajtova tokrat operira s povsem jasnimi tržnimi strategijami, a te so prežete s paradoksi. Eden od njih so že cene razstavljenih izdelkov, mil z različno vtkanimi lasnimi vzorci, ki se gibljejo od 4,99 do 499,99 evra. Ta nerazumljivi razpon v cenah sproža pri obiskovalcih vprašanje, kakšen je ključ vrednotenja. A jasnega odgovora umetnica namenoma ne ponudi, saj tako podira samoumevnost razumevanja umetniškega dela.

Vendar avtorica obiskovalcev ne zreducira zgolj na potrošnike, saj imajo možnost tudi sami izdelati las(t)no milo, ki ga z ostriženim pramenom las poosebijo in tako podpišejo svojo osebno genetsko identifikacijo. S tem se vzpostavlja premik od potrošnika k akterju, od tržne vrednosti k simbolni, od javnega k intimnemu, od številk (milu je ime denimo HAIRSENSE n /1036) k osebam (HAIRSENSE personae).

Mila so šele začetek njenega novega projekta, saj bo tematiko z identifikacijo mil raziskovala tudi v prihodnje. Razstava v galeriji Kresija pa je nadaljevanje umetniškega dela, ki je bilo predstavljeno na razstavi Best Before/Experiance Of The Wasted v galeriji MC v New Yorku.

Razstava:
Buy & Wash
Kdo: Elena Fajt
Kje: Galerija Kresija, Ljubljana
Kdaj: do 23. septembra 2012