Igranje z ognjem

Od julija finančni trgi živijo z upanjem, da se gospodarske in geopolitične razmere ne bodo poslabšale, če pa se bodo, bodo centralne banke dale na trg svež denar. Tako borznih tečajev ne poganjajo navzgor le dobre novice, ampak tudi slabe. A trgi, ki rastejo ne glede na to, ali so novice dobre ali slabe, niso stabilni trgi. V evroobmočju je povzročila navdušenje odločitev Evropske centralne banke (ECB) o odkupu obveznic problematičnih držav, a ta ukrep ne pomeni spremembe igre, ampak zgolj kupovanje časa politikom, da izvedejo potrebne reforme, v Project Syndicate piše ekonomist Nouriel Roubini.

A razmere za vzpostavitev bančne unije, fiskalne unije, gospodarske unije in uveljavitev politik, ki bodo omogočile vrnitev rasti, vzpostavitev zunanjetrgovinskega ravnovesja in konkurenčnosti postajajo vse bolj nemogoče, saj se recesija poglablja, slabšajo se razmere v bankah in na trgih za prodajo obveznic problematičnih držav. Čeprav je ECB napovedala, da bo odkupovala obveznice, nemška Bundesbanka in druge centralne banke, ki se s tem ne strinjajo, to lahko vselej blokirajo, ko ugotovijo, da ostri pogoji niso izpolnjeni.

Utegne se zgoditi, da bo Grčija leta 2013 morala zapustiti evroobmočje, še preden bo rešen problem Španije in Italije. Španija je enako kot Grčija na poti v gospodarsko depresijo in utegne potrebovati pomoč iz evropskih reševalnih skladov tudi za reševanje solventnosti države. Države v težavah so vse bolj site varčevalnih ukrepov, v državah plačnicah pa raste odpor zoper nove zahteve za reševanje držav v težavah.

V ZDA je gospodarska rast še vedno šibka in tudi za drugo polovico leta ne kaže, da bo kaj bolje. Ne glede na to, ali bo predsednik Barack Obama na novembrskih volitvah vnovič izvoljen za predsednika ali ne, se bodo nadaljevala prerekanja demokratov in republikancev o zadolženosti, zato je pričakovati gnili kompromis, ki bo na robu sprejemljivosti za obe strani. Trd pristanek čaka zaradi zamud pri izvajanju nujnih ukrepov tudi Kitajsko, enako velja za Brazilijo, Indijo, Rusijo in druga hitrorastoča gospodarstva.

Nouriel Roubini zaključuje, da so bistvo problema neučinkovite vlade in njihovo šibko vodenje. V demokratičnih državah se zaradi volitev odločajo za kratkoročne ukrepe, v avtokratsko vodenih državah, kot sta Kitajska in Rusija, se voditelji izogibajo reformam, s katerimi bi zmanjšali vpliv zakoreninjenim lobijem in interesnim skupinam, hkrati pa spodbudili proteste ljudi proti korupciji. Vsaka pot se enkrat konča in oboje na koncu čaka zid. Na izbiro imajo možnost, da se zaletijo vanj ali pa poiščejo vizijo in ga varno razstavijo.