Stiglitz svari Evropo, naj ne ponavlja napak ZDA

Nova knjiga Nobelovca za ekonomijo Josepha Stiglitza Cena neenakosti je slaba novica. V njej navaja, kako draga za družbo je neenakost. Če se bo ta trend nadaljeval, bo povzročil, da bo gospodarstvo še manj produktivno, kajti eden od pomembnih vidikov neenakosti v ZDA so neenake možnosti. To pomeni, da mladi, ki imajo revne starše, nimajo možnosti, da bi lahko uporabili svoje sposobnosti, kar pomeni, da družba ne izkoristi enega od največ vrednih virov, je ugledni ekonomist razložil v pogovoru za Euronews.

Ko je družba zelo razdeljena, kot je zdaj v ZDA, je zelo težko doseči politični konsenz, zato ne bo dogovora o pomembnih investicijah v infrastrukturo, tehnologije in izobraževanje, to pa je konsenz, ki je potreben za to, da gospodarstvo spet postane produktivno, piše Stiglitz. V Evropi so po njegovih besedah razmere boljše kot v ZDA, kjer je neenakost največja med razvitimi državami, zato ga skrbi, da nekatere evropske države, kot je Velika Britanija, posnemajo ZDA.

Velika Britanija je bila pred 30 leti po stopnji neenakosti na povprečju držav članic organizacije OECD, danes je na drugem mestu takoj za ZDA. Skandinavske države imajo še vedno močna gospodarstva, veliko manj razslojeno družbo in družbo, kjer imajo ljudje veliko bolj enake možnosti. »Toda evropske države se vse bolj približujejo ZDA in to je razlog za skrb,«svari Joseph Stiglitz.

Razslojenost družbe v Evropi po njegovih besedah povzročajo varčevalni ukrepi, saj je problem njenega gospodarstva premajhno povpraševanje. »Ko varčujemo, se povpraševanje zmanjšuje, zaradi tega se zmanjšuje rast, brezposelnost pa raste. Ko brezposelnost raste, padajo plače, ker več ljudi konkurira za službe, ki so na voljo. Zmanjšujejo se izdatki za socialno varstvo. Neenakost na vseh področjih se tako povečuje,« je razložil profesor Stiglitz.

Ker je glavni vir primanjkljaja šibko gospodarstvo, ki je povzročilo prezadolženost, bi se morali politiki najprej osredotočiti na vprašanje, kako zagotoviti, da bo gospodarstvo spet začelo rasti. To pa je mogoče doseči z investicijami države v infrastrukturo, tehnologije, izobraževanje, povečanjem posojil Evropske investicijske banke (EIB), solidarnostjo pri jamstvih za nove dolgove, da bi se obresti znižale, tako bi države ta denar lahko porabile za investicije, namesto, da ga dajejo bankam, pravi Joseph Stiglitz.

Zato podpira nedavno odločitev Evropske centralne banke (ECB), da bo odkupovala obveznice problematičnih držav, saj je ena od institucij, ki lahko »naredi veliko razliko, če ji sledijo prave politike«. ECB ni omejila zneska za odkup obveznic, ni pa natančno navedla, pod kakšnimi pogoji jih bo odkupovala. Iz povednega je mogoče sklepati, da bo zahtevala izvedbo varčevalnih ukrepov. »To pomeni, da z eno roko ponuja zdravilo, z drugo pa ga jemlje oziroma daje strup,« je prepričan profesor. Po njegovem je naloga politikov, da naredijo tisto, kar je najbolje za državo kot celoto, a kaže, da preveč poslušajo le eno interesno skupino, to so bankirji.

ECB je pomirila trge, a to ne bo dovolj, probleme v Evropi mora rešiti politika, v nemškem die Zeit piše Daniela Schwarzer, vodja raziskovalne skupine za evropske integracije na fundaciji za znanost in politiko v Berlinu. Dokler investitorji ne bodo prepričani, da si glede ustanovitve monetarne unije ni mogoče več premisliti in bo zagotovo ustanovljena, ne bo trajnostnega izboljšanja razmer. Vlagatelji pa morajo tudi sami prenehati z negativnimi napovedmi o ukinitvi evra in razpadu evroobmočja.

Tudi realno gospodarstvo trpi zaradi slabih napovedi, zato bodo investicije v nekaterih državah še naprej stagnirale. Dokler ne bo mogoče povsem izključiti, da bodo investitorji v primeru izstopa Grčije iz evroobmočja izgubili 50 do 70 odstotkov vrednosti svojih naložb, v to državo ne bodo prinesli nič svežega denarja. Zaradi tega si gospodarstvo ne bo moglo opomoči, kar spet povečuje verjetnost, da bo Grčija morala zapustiti evro. V drugih problematičnih državah na jugu Evrope je gospodarstvo prav tako v težavah, tam ga dušijo predvsem banke.

Zaradi tega so potrebne trdne rešitve, ki bodo pripomogle k odpravi negotovosti. Ena izmed njih je ustanovitev bančne unije z enotnim nadzorom, jamstvi za vloge in orodji za preprečevanje bančnih kriz. Uvedba evropskih obveznic, s katerimi bi se države lahko zadolževale, bi pripomogla, da bi bile države z evrom bolj odporne na finančne krize, je prepričana Daniela Schwarzer. Nemci pa morajo spremeniti politiko, kar pomeni, da morajo biti pripravljeni prevzeti več tveganja, kajti le tako bo mogoče ohraniti evro kot temelj njihovega gospodarskega uspeha.