»Humanitarne intervencije« za interese Shella, Coca-Cole, Goldman Sachsa

Kdo razumen bi se bil pripravljen boriti za Shell, Chevron sli Coca-Colo? Kdo s polovico možganov bi bil pripravljen dati svoje življenje za banko Goldman Sachs, Bank of America ali General Electric? Kakšni prostovoljci? Domnevam, da jih ni veliko. A lahko se tudi motim, če pomislim na tisoče vojakov, ki so se v okviru zavezništva Nato v zadnjih desetih letih borili v Afganistanu. Opiti od afrodiziaka, ki se imenuje nacionalizem, in s pomočjo vojske, ki jim prodaja življenje v oboroženih silah kot računalniške igrice, se mladi moški, predvsem iz delavskih družin, čredno postavljajo v vrsto in žrtvujejo svoje življenje za svoje vlade, na svoji spletni strani East by Northwest piše publicist Colin Todhunter.

Pod vtisom glamurja oboroženih sil, ki vabijo nove vojake z oglasi, da »si bodo lahko ogledali svet« ali se »izučili poklica«, je ponudba za »služenje kraljici in državi« ali za kak nacionalistični slogan, dobra ponudba, to še posebej velja v sedanji krizi. Mladih mož, ki so se pripravljeni vojskovati v daljnih deželah, tako ne manjka. To vojskovanje prodajajo kot »zaščito demokracije«, »humanitarno intervencijo« ali katero drugo potegavščino in tisoče mož hodi ubijat in umret za »dober namen«.

»A ta dober namen ni za človeštvo, kraljico, zastavo ali državo. Pozabite, da se za tem skriva nacionalizem ali idealizem. Ti mladi možje prelivajo svojo kri in kri nešteto drugih za interese korporacij. Zahodna 'liberalna demokracija' nima nič skupnega z okrepitvijo moči ljudstva, povezana pa je vse zasužnjevanjem in zaslepljevanjem ljudi, s pripenjanjem k verigam, od katerih se ne morejo ločiti. Mogočne fundacije in inštituti, ki jih vodijo ali financirajo zasebne korporacije, so tisti, ki vodijo politiko v ZDA in njene vojne,« piše Colin Todhunter. Inštitut Brookings, International Crisis Group in Svet za zunanje odnose so recimo organizacije, kjer je »srce vlade ZDA«. V Veliki Britaniji je to Chatham House.

Nekdanja pripadnica obveščevalne agencije CIA ni brez razloga dejala, da sta naftna velikana Chevron in Occidental Petroleum pritiskala na Washington, naj odstrani libijskega voditelja Moamerja Gadafija z oblasti, ker naj bi izvajal močan pritisk na britanske in ameriške naftne družbe, naj plačajo posebno takso za pokritje odškodnin, ki jih je Libija morala plačati družinam žrtev, ki so umrli v letalu, ki je strmoglavilo nad škotskim Lockerbiejem. Ker jim je Washington prisluhnil, je ceno s svojim življenjem na koncu plačalo na tisoče Libijcev.

John Perkins v svoji knjigi Priznanje morilca v interesu gospodarstva (Confessions of an Economic Hitman) natančno opisuje, kako so korporacije iz ZDA, banke in vladne agencije na novo kolonizirale revnejše države. To so izvedle s kombinacijo ciljnih umorov, podkupovanjem, prevarami in krediti, ki so pripeljali do prezadolženosti. Če s temi ukrepi ne dosežejo, kar hočejo, v državo pod zastavo »humanitarne intervencije« ali »zaščite nacionalne varnosti« vkoraka vojska. »Korporativna Amerika je bila vodilna sila v vseh konfliktih, ki so jih po letu 1945 vodile ZDA, od Gvatemale v 50. letih prejšnjega stoletja do današnjega konflikta v Siriji,« piše Colin Todhunter.

Da se to lahko dogaja, je potrebno poskrbeti, da so ljudje brezbrižni in napačno informirani, da so zadovoljni, da vsake štiri leta na volitvah lahko obkrožijo enega od politikov, ki je naveden na lističu zgolj zato, ker ga podpirajo korporacije. Takšen narod lahko podpira vojne načrte korporacij, to je narod v katerem so mladi moški pripravljeni biti topovska hrana na bojiščih v Aziji.

Ko se ti mladi ljudje vračajo v krstah ali kot invalidi, so za tiste, za katere se borijo, zgolj »kolateralna škoda« za dosego »višjih ciljev«, ki so pohlep, izraba surovin, rekordni dobički in okrepitev moči.

»Vodilni mediji poveličujejo vojsko ob vsaki priložnosti. Za predsednika ZDA Baracka Obamo so pripadniki vojske 'pravi patrioti'. V Veliki Britaniji veljajo za 'pogumne fante'. Takšna retorika je megla za prikrivanje prave narave nelegalnih imperialističnih vojn zavezništva Nato,« navaja Todhunter. V teh vojnah zdaj sodelujejo tudi pripadniki slovenske vojske.

Novinarja Bon Woodward in Carl Bernstein, ki sta razkrila afero Watergate, v svoji knjigi The Final Days (Zadnji dnevi) pišeta, da je nekdanji državni sekretar ZDA in svetovalec za državno varnost Henry Kissinger vojake imenoval »bebave, neumne živali, ki jih zunanja politika uporablja kot kmete«.