Simona Habič: "Sankcij za kršitelje določb upravljanja s stvarnim premoženjem države ni."

Poslance ste pozvali, naj zavrnejo predlog novele zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Zakaj?

Problematičen je že sam način sprejemanja novele. Šele ko smo ministrstvo opozorili na pomanjkljivosti, so nas povabili na sestanek. Na en sestanek. In čeprav trdijo, da je imela širša in strokovna javnost dovolj časa za seznanitev z vsebino, to ne drži. Res je novela v obravnavi že od maja, a prave javne razprave ni bilo. Predlog novele bi morali nujno dopolniti. Ker pa ga poslanci obravnavajo po nujnem postopku, je to onemogočeno. Zato ta naš poziv.

Katere so glavne pomanjkljivosti predlagane novele?

Zakon bo določal, kako naj se državna lastnina upravlja. S katero državno lastnino bo upravljavec lahko razpolagal, pa je zapisano v Odloku o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti. Že ta je zelo nepregleden. Ko smo šli preverjat, katere nepremičnine so naštete in kako so opisane, smo našli ogromno napak. Ampak za to nihče ne odgovarja. Enako je v predlagani noveli - sankcij za kršitelje določb upravljanja s stvarnim premoženjem države ni. Predlog tudi ne uvaja enotne evidence, kjer bi bilo jasno razvidno, kaj se je dogajalo z državno lastnino, in bi bil omogočen tudi vpogled v pogodbe. S tem, da premoženje ni ’pod eno streho’, je povezan tudi problem, da država ne vzpostavi notranjega trga, kjer bi denimo nepremičnine po potrebah prerazporejala med državnimi ustanovami, namesto da bi gradila nove. Veliko pa je predvsem tveganje pri neodplačnem prenosu lastnine z države na lokalno skupnost.

Prav s prenosom nekaterih nepremičnin na lokalne skupnosti bi novela racionalizirala postopke njihovega upravljanja. Lokalne skupnosti vedo bolje od ministrstev, kaj je zanje dobro. Prav tako lažje prilagajajo ceno najema ali odkupa, ker dobro poznajo okoliščine.

To verjetno drži, vendar je vprašanje, ali bomo vedeli, kako je bila neka nepremičnina prodana in kakšna je odgovornost upravljavcev. Sploh je tveganje veliko, ko pomislimo, kako lokalne skupnosti z zemljišči in drugimi nepremičninami ravnajo zdaj. Ko bi neki župan podpisal pogodbo o oddaji ali prodaji lastnine v nasprotju z javnim interesom, ne bi mogel biti kaznovan. Po trenutnem predlogu tega niti ne bi nihče ugotavljal. Pa tudi če bi kršitve ugotovili, država ne bi mogla zahtevati ničnosti pogodbe. To nas skrbi.

Menite, da merila, kdaj lahko država ali lokalna skupnost odda ali proda lastnino, v predlogu novele niso dovolj dobro določena?

Še vedno je ogromno stvari, ki pomenijo visoka korupcijska tveganja, na kar opozarja tudi protikorupcijska komisija. Zavrnitev predlagamo predvsem zato, da bi lahko novelo izpopolnili. Potrebujemo državno telo, ki bi imelo popoln pregled nad lastnino in bi bdelo tudi nad upravičenostjo in načinom razpolaganja z njo. Nadvse pomembna sta tudi preglednost vseh postopkov od začetka do konca in dostop javnosti.