Bolj tajno kot v JLA

Postopek zoper nekdanjega direktorja Slovenske varnostno-obveščevalne agencije (Sova) Iztoka Podbregarja zaradi domnevnih nepravilnosti, ki jih je odkrila znamenita Šturmova preiskovalna komisija, spet stoji. Za nedoločen čas ga je prekinilo sodišče, ker gre za tajne podatke, z njimi pa se ne gre igrati.

Postopek, v katerem državno pravobranilstvo Podbregarju očita zlorabo položaja, se je začel pred dobrimi petimi leti in je prekinjen že od letošnje pomladi. In sicer zato, ker se je sodišče oziroma sodnica Darinka Pučnik odločila, da Podbregarja ne more zastopati odvetnik, ki nima dovoljenja za dostop do tajnih podatkov v skladu s 23. členom zakona o tajnih podatkih. Gre za odvetnika Uroša Pogačnika iz odvetniške družbe Čeferin. Odvetnik je zaradi tega vložil pritožbo na sklep sodišča, prizivno sodišče pa o njej še ni odločilo. Če višje sodišče pritrdi prvostopenjskemu, bo Podbregar imel na voljo le možnost, da si najame odvetnika z dovoljenjem za dostop do tajnih podatkov ali pa nič.

Takšno dovoljenje odvetnikom podeljuje država. Točneje, notranje ministrstvo, in še to v dogovoru s Sovo, s katero je Podbregar zdaj v sporu. V odvetniški zbornici pojasnjujejo, da so v zadnjih treh letih notranjemu ministrstvu poslali prošnjo za izdajo dovoljenja v imenu dveh od 1448 odvetnikov. So pa tja že poslali tudi predlog za spremembo zakona o tajnih podatkih, ki dovoljenja za dostop do tajnih podatkov v sodnih postopkih sicer ne zahteva za sodnike, tožilce ali pravobranilce, le za odvetnike.

Gre za vprašanje proste izbire zagovornika kot ustavne pravice. In hkrati za primer, na las podoben tistemu s konca osemdesetih let, znanemu po imenu „afera JBTZ“, v katerem je jugoslovansko vojaško sodišče sodilo tudi Janezu Janši. Tudi takrat se je sodišče odločilo, da si četverica zaradi prisotnosti tajnih podatkov lahko izbira branilce zgolj s seznama vojaških odvetnikov. Zaradi tega je četverica ob pomoči slovenskih (civilnih) odvetnikov vložila predlog za presojo ustavnosti takšne omejitve izbire odvetnika pred jugoslovanskim ustavnim sodiščem. In to je, opozarja Pogačnik, odločilo, da je člen, ki posameznikom omejuje prosto izbiro zagovornika, v nasprotju z ustavo.

Jugoslovanski ustavni sodniki so pri tem opozorili, da je odvetnik tako ali tako dolžan varovati državno skrivnost, za katero izve pri svojem delu. „O tem, kar smo imeli razčiščeno pred skoraj četrt stoletja v prejšnjem političnem sistemu, se zdaj spet pogovarjamo kot o dilemi. Kar se nam je takrat zdelo samoumevno, smo danes pozabili,“ zaključuje Pogačnik.