28. 9. 2012 | Mladina 39 | Kultura
Kaj je danes oblikovanje?
23. bienale oblikovanja vzpostavlja nova razmerja ter daje prednost konceptu in prihodnosti
Glavni nagradi je prejel stol Sea iz reciklirane odvržene plastike, plavajoče po oceanih. Avtorji jo za zdaj zbirajo na obalah, hkrati pa načrtujejo najem ribiške ladje.
© Arhiv avtorjev
Se bomo v prihodnosti z veseljem potili, ker bomo po zaužitju kapsule, ki vsebuje parfum, lepo dišali? Bomo doma gojili bakterije, ki star papir predelujejo v toaletnega? Ali pa pajke, ki proizvajajo svilo? Od živali in mikroorganizmov je le korak do DNK in sintezne biologije. A prav ta korak je že za nekaterimi mladimi oblikovalci.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Kultura
Glavni nagradi je prejel stol Sea iz reciklirane odvržene plastike, plavajoče po oceanih. Avtorji jo za zdaj zbirajo na obalah, hkrati pa načrtujejo najem ribiške ladje.
© Arhiv avtorjev
Se bomo v prihodnosti z veseljem potili, ker bomo po zaužitju kapsule, ki vsebuje parfum, lepo dišali? Bomo doma gojili bakterije, ki star papir predelujejo v toaletnega? Ali pa pajke, ki proizvajajo svilo? Od živali in mikroorganizmov je le korak do DNK in sintezne biologije. A prav ta korak je že za nekaterimi mladimi oblikovalci.
Marsikateri projekt, ki je predstavljen na letošnjem, 23. bienalu oblikovanja (BIO) v Ljubljani, je nastal brez konkretnega naročnika oziroma tako, da so bili oblikovalci naročniki kar sami sebi. S takšnimi projekti so poskušali odgovoriti na žgoča družbena, socialna, ekonomska in ekološka vprašanja in tisto, kar je nastalo, je pogosto več kot le proizvod, je proizvodni proces, je surovina, je stroj ali pa zgolj scenarij. Veliko jih je zašlo v brezmejni prostor med paraznanostjo in tehnologijo, v polje, kjer se znanost združuje z oblikovanjem, inženiringom in gradnjo novih bioloških sistemov. Tam eksperimentirajo, iščejo družbeno sinergijo, ugotavljajo, kako naravo in družbene potrebe praktično omožiti z znanostjo ter kako oblikovalsko prakso zares oplemenititi s teorijo.
Na razstavi tokratnega bienala, poimenovani Razmerja v oblikovanju, lahko najdemo široko paleto oblikovalskih izdelkov, konceptualna in tudi komercialna dela, in kot menita mladi kuratorki Margo Konings in Margriet Vollenberg iz Nizozemske, je prav to tista mešanica, v kateri smo ta trenutek.
Razstava se posveča vzorčnim primerom takšnih aktivnosti in razkriva razmerja, ki jih oblikovalci vzpostavljajo s svojimi dejanji. Tudi sami uporabljajo tehnologijo, digitalizacijo in globalizacijo, triado, ki danes poganja svet, čeprav je res, da ji nekateri nasprotujejo in se vračajo k tradicionalnim obrtem, lokalnim trgom, obnovljivim virom in tudi k iskanju novih virov.
Kuratorki sta prepričani, da sodobni oblikovalci z ustvarjanjem izdelkov, naprav ali orodij za naše vsakdanje življenje razumejo, kaj so prinesle vse dosedanje revolucije, od industrijske do digitalne. Gledajo pa tudi v prihodnost. „Sedanje dogajanje v oblikovanju jasno kaže, kakšna bo naša prihodnost, saj se oblikovalci pripravljajo na svet z omejenimi viri in delujejo v smeri spodbujanja drugačne miselnosti. Oblikovalci se igrajo z zelo nekonvencionalnimi zamislimi, predstavljajo si svet, v katerem bomo odvisni od mikroorganizmov, živali, digitalnih čustev in urbanega kmetijstva,“ ugotavljata. Seveda kuratorki opisujeta le najbolj ozaveščeni del oblikovalske srenje. Drugi del še vedno projektira „klasične“ potrošniške artikle za velike korporacije.
Letošnji 23. mednarodni oblikovalski dogodek prinaša še eno novost v primerjavi z dosedanjimi 22. Letos BIO ni le razstava izdelkov, ki jih je izbrala žirija, ampak dobiva poseben poudarek, s katerim želita kuratorki v svet poslati sporočilo. Tradicionalnemu pozivu k sodelovanju se je odzvalo 437 oblikovalcev in studiev iz 38 držav, med prijavljenimi pa sta nato izbrali 90 del iz 27 držav. Hkrati sta k sodelovanju povabili še nekatere oblikovalce, ki s svojimi deli dopolnjujejo njun koncept razstave. Dela sta nazadnje razporedili v štiri kategorije, in sicer tehnologijo (zdravje, stroji, procesi, znanost), digitalizacijo (nazaj k obrti, protireakcija, obdelava podatkov in grafično oblikovanje), globalizacijo (industrijski ostanki, družbeno/lokalno, urbano okolje, pametne rešitve) in izdelke. V slednji najdemo industrijsko oblikovanje, ki je bilo osrednja tema dosedanjih bienalov (bienale je vse do letos v imenu nosil pridevnik "industrijski"), letos pa mu je torej namenjen le del razstave.
Na razstavi v Fužinskem gradu vidimo zelo raznolike projekte. Projekt Bee’s izkorišča sposobnost čebel za zaznavanje vonjev. V stekleni objekt spustijo čebele, človek v to posodo dahne in čebele lahko na podlagi njegove sape postavijo nekatere diagnoze (ali »uganejo« nosečnost) tako, da zletijo v enega izmed prekatov v posodi. Slovenski oblikovalec Matej Colja na bienalu predstavlja svoj že nagrajeni (Elektrolux - Design Lab 2011) arhitekturni element, zeleno okno, ki je lahko del stavbne fasade ali stene znotraj stanovanja. Gre za posebno fotovoltaično steklo, ki proizvaja energijo, v tej stekleni vitrini pa dobro uspevajo tudi rastline. Odličen primer, kako v stanovanjska naselja vključiti rastline tudi kot zdravilni element in hkrati pridobivati energijo.
Kot vsaki dve leti so tudi na letošnjem bienalu podelili nagrade. Dve glavni nagradi, zlato medaljo in poleg nje še zeleno nagrado BIO, je prejel Studio Swine & Kieren Jones, ki je s soavtorjema Alexandrom Grovesom in Azuso Murakami iz reciklirane odvržene plastike, plavajoče po oceanih, ustvaril stol Sea. Za zdaj plastiko, ki je je menda za več kot sto milijonov ton, zbirajo le na obalah, hkrati pa zbirajo prispevke za najem stare ribiške ladje. Z njo bi lovili plastiko in jo kar na palubi reciklirali v stole.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.