Urša Marn  |  foto: Arhiv OHS

 |  Mladina 39  |  Kultura

Prišel, videl, začutil

Odprte hiše Slovenije - dvodnevni prost vstop v dobro arhitekturo

Modularne enote COODO, Kongresni center in park Brdo pri Kranju; avtorji: Gregor Kosem, Simon Bajt, Katja Senekovič, Urša Kisovec. Modularni objekti, ki temeljijo na možnostih umestitve v različna okolja in na potrebah uporabnika. Osnovne enote je mogoče nadgraditi celo do stanovanjskega objekta.

Modularne enote COODO, Kongresni center in park Brdo pri Kranju; avtorji: Gregor Kosem, Simon Bajt, Katja Senekovič, Urša Kisovec. Modularni objekti, ki temeljijo na možnostih umestitve v različna okolja in na potrebah uporabnika. Osnovne enote je mogoče nadgraditi celo do stanovanjskega objekta.

O arhitekturi lahko beremo in o njej v neskončnost razpravljamo, toda zares jo občutimo šele, ko smo ji dovolj blizu. Ko se je lahko dotaknemo, ko nam jo arhitekti razložijo na kraju samem. Zato je zamisel o vsakoletnih brezplačnih vodenih ogledih nadpovprečno dobre arhitekture in prostorskih ureditev nič manj kot briljantna.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Urša Marn  |  foto: Arhiv OHS

 |  Mladina 39  |  Kultura

Modularne enote COODO, Kongresni center in park Brdo pri Kranju; avtorji: Gregor Kosem, Simon Bajt, Katja Senekovič, Urša Kisovec. Modularni objekti, ki temeljijo na možnostih umestitve v različna okolja in na potrebah uporabnika. Osnovne enote je mogoče nadgraditi celo do stanovanjskega objekta.

Modularne enote COODO, Kongresni center in park Brdo pri Kranju; avtorji: Gregor Kosem, Simon Bajt, Katja Senekovič, Urša Kisovec. Modularni objekti, ki temeljijo na možnostih umestitve v različna okolja in na potrebah uporabnika. Osnovne enote je mogoče nadgraditi celo do stanovanjskega objekta.

O arhitekturi lahko beremo in o njej v neskončnost razpravljamo, toda zares jo občutimo šele, ko smo ji dovolj blizu. Ko se je lahko dotaknemo, ko nam jo arhitekti razložijo na kraju samem. Zato je zamisel o vsakoletnih brezplačnih vodenih ogledih nadpovprečno dobre arhitekture in prostorskih ureditev nič manj kot briljantna.

Preprost, a zelo učinkovit koncept Odprte hiše si je že pred 20 leti izmislila britanska ekonomistka Victoria Thornton, nekdanja direktorica londonskega arhitekturnega središča. Ključni namen je promocija dobrih arhitekturnih praks, saj je arhitektura individualna dejavnost, ki ne proizvaja velikoserijskih izdelkov in zato praviloma nima dovolj finančnega zaledja za promocijo. „Bistvo koncepta Odprte hiše je v združevanju ljudi, krajev in dobrih praks z namenom ustvarjanja pametnejših in trajnostnih mest,“ pravi Thorntonova.

Hišica ob drevesu, Riharjeva 3, Ljubljana; avtorji: Robert Potokar, Janez Brežnik. Hišica ob drevesu ne išče vzora v tipologiji klasičnih hišic na drevesu. Tak objekt približuje otrokom drugačno dojemanje oblik, hkrati pa ponuja nova prostorska doživetja.

Hišica ob drevesu, Riharjeva 3, Ljubljana; avtorji: Robert Potokar, Janez Brežnik. Hišica ob drevesu ne išče vzora v tipologiji klasičnih hišic na drevesu. Tak objekt približuje otrokom drugačno dojemanje oblik, hkrati pa ponuja nova prostorska doživetja.

Hiša na Barju, Črna vas 179, Ljubljana; avtorji: Bojan Kapelj, Boris Kapelj. Lesena montažna hiša za dve osebi je v osnovnih značilnostih blizu zasnovi koliščarskih hiš na Ljubljanskem barju. Zaradi specifične strukture barjanskih tal je postavljena na pilote in dvignjena nad terenom.

Hiša na Barju, Črna vas 179, Ljubljana; avtorji: Bojan Kapelj, Boris Kapelj. Lesena montažna hiša za dve osebi je v osnovnih značilnostih blizu zasnovi koliščarskih hiš na Ljubljanskem barju. Zaradi specifične strukture barjanskih tal je postavljena na pilote in dvignjena nad terenom.

Začetki so bili gverilski. Prvo leto so v Londonu odprli le nekaj deset objektov. Sledila je eksplozija. Danes je v mednarodno mrežo Odprtih hiš vključenih že 17 mest, od Londona, New Yorka, Chicaga, Dublina, Tel Aviva, Jeruzalema, Helsinkov, Rima, Barcelone, Lizbone do Pertha in drugih. Sprva skromna zamisel se je razvila v največji globalni arhitekturni festival z več kot milijon obiskovalci na leto. V Londonu so letos odprli že več kot 700 objektov, naval pa je bil tolikšen, da je bilo na vstop v nekatere najbolj priljubljene stavbe, denimo v stolpnico na naslovu St. Mary Axe 30, bolj znano pod imenom Gherkin ali po naše Kumara (gre za delo biroja priznanega britanskega arhitekta Normana Fosterja), treba čakati tudi po tri ure in več.

Slovenija se je projektu Odprte hiše pridružila pred tremi leti, zaradi majhnosti svojih mest pa je edina, ki je vanj vključena kot celotna država. Letos je po vseh slovenskih regijah na ogled 120 objektov v javni ali zasebni lasti, od sodobne arhitekture, arhitekturno pomembnih objektov iz prejšnjega stoletja, energetsko varčnih objektov, kakovostnih prenov, lesenih gradenj do prostorskih ureditev, pri katerih je upoštevana dostopnost za vsakogar. Na ogled so različni tipi objektov, kot so izobraževalni, kulturni, poslovni, športni, turistični in zdravstveni, pa tudi zasebni objekti ter odprti prostori.

Tako si je denimo mogoče ogledati dozidano in prenovljeno zgradbo ljubljanske opere in baleta, mladinski hotel v Celju, novomeški hostel Situla, študentski dom Poljane v Ljubljani, Kristalno palačo v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC, prenovljeno hišo v Štanjelu, Nordijski center v Planici, restavracijo in penzion Gredič v Dobrovem v Brdih, leseni pasivni vrtec v Preddvoru, jedrski reaktor Instituta Jožefa Stefana v Dolu pri Ljubljani, prenovljeni kozolec v Lučah, prenovljeno domačijo v Križevcih na Goričkem, knjižnico v Ravnah na Koroškem, športno dvorano v Podčetrtku, stomatološko ordinacijo Stamboldžioski v Novi Gorici, butični hotel Sončna hiša v Veržeju in še več drugih izvrstnih domačih arhitekturnih dosežkov, tudi kar nekaj individualnih stanovanjskih hiš.

Krisperjeva hiša, Ribji trg 1, Ljubljana; avtorji: OFIS arhitekti. Projekt prenove treh baročnih stavb s skupnim notranjim dvoriščem v celoto z 12 stanovanji. Na novo pokrito dvorišče ima vlogo skupnega komunikacijskega jedra, prek katerega se osvetljujejo in zračijo deli stanovanj, ki so orientirani na dvorišče.

Krisperjeva hiša, Ribji trg 1, Ljubljana; avtorji: OFIS arhitekti. Projekt prenove treh baročnih stavb s skupnim notranjim dvoriščem v celoto z 12 stanovanji. Na novo pokrito dvorišče ima vlogo skupnega komunikacijskega jedra, prek katerega se osvetljujejo in zračijo deli stanovanj, ki so orientirani na dvorišče.

Oglede po objektih vodijo njihovi arhitekti ali pa lastniki in upravitelji. „Namen dogodka je, da je v vsaki regiji odprtih vsaj nekaj zanimivih objektov in da ob tem potekajo spremljevalni dogodki. Ljudem želimo omogočiti praktično izkušnjo z dobro arhitekturo, s tem pa želimo spodbuditi načrtovalsko stroko, strokovnjake v industriji, politike, gospodarstvo in širšo javnost - tudi mladostnike, ki so prihodnji naročniki - k učinkovitejšemu dialogu, kar zadeva gradnjo objektov in urejanje prostora,“ pravi direktorica pobude Odprte hiše Slovenije, arhitektka Ana Struna Bregar. Dodaja pa še: „Tako kot imamo danes možnost preizkusiti telefone, avtomobile, računalnike, oblačila, kozmetiko in druge izdelke, je prav, da imamo možnost preizkusiti tudi arhitekturo, saj je to najboljši način, da si na tem področju zvišamo merila. Javnost je treba prostorsko in arhitekturno opismenjevati, pa ne le zato, ker je za gradnjo potrebno veliko denarja, pač pa predvsem zato, ker arhitektura vpliva na naše zdravje, počutje, uspešnost, kulturo, varnost, pravzaprav na vsa področja našega življenja. Arhitektura nas spremlja od rojstva do smrti. Za krepitev zavesti o pomenu kakovostne arhitekture in prostorske ureditve ne zadošča, da jo gledamo od daleč. V objekte je treba vstopiti, jih okusiti od znotraj, nujna je praktična izkušnja, in prav to je tisto, kar omogoča koncept Odprtih hiš.“

Kristalna palača, Ameriška ulica 8, Ljubljana; avtorji: Atelje S. Kristalna palača je najvišja stavba v Sloveniji. Pri načrtovanju so bili upoštevani trajnostni vidiki, saj ima stavba svojo sončno elektrarno in sistem hlajenja z ledom. Na terasi je 2500 kvadratnih metrov zelenih površin.

Kristalna palača, Ameriška ulica 8, Ljubljana; avtorji: Atelje S. Kristalna palača je najvišja stavba v Sloveniji. Pri načrtovanju so bili upoštevani trajnostni vidiki, saj ima stavba svojo sončno elektrarno in sistem hlajenja z ledom. Na terasi je 2500 kvadratnih metrov zelenih površin.

Tako kot drugod po svetu se je tudi pri nas koncept zelo dobro prijel, saj si je lani 89 objektov ogledalo kar 2200 obiskovalcev. Še informacija za vse, ki si boste prvi konec tedna v oktobru rezervirali za arhitekturo: ogled zasebnih, pa tudi nekaterih javnih objektov je omejen na največ 15 oseb, zato se je treba vnaprej registrirati prek spletne strani www.odprtehiseslovenije.org.

Arhitektura:
Odprte hiše Slovenije
Kaj: brezplačen ogled nadpovprečno dobre arhitekture in prostorskih ureditev
Kje: po vsej Sloveniji
Kdaj: 6. in 7. oktobra 2012

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.