2. 10. 2012 | Ekonomija
Bo kitajski juan nova svetovna valuta?
Svet je odvisen od ameriškega dolarja in s tem od denarne politike centralne banke Federal Reserve (FED). A ni rečeno, da bo tako tudi v prihodnje, kajti vzpon Kitajske spreminja tudi razmerja moči na mednarodnih finančnih trgih. Njena valuta juan lahko postane svetovna valuta, vprašanje je samo še kdaj, v nemškem Handelsblatu piše Jörg Hackhausen.
To se bo zgodilo, lahko pa traja še 10 ali 20 let, pravi profesor Jiang Shixue iz kitajske akademije za družbene vede, ki sodi med glavne svetovalce vlade v Pekingu. ZDA Kitajski že več let očitajo, da umetno zadržuje tečaj juana na nizki ravni in tako svojemu gospodarstvu zagotavlja konkurenčnost, saj so v tujini zaradi tega kitajski izdelki cenejši. Kitajci pa Američane opozarjajo, da brezsramno zlorabljajo privilegij, da je dolar svetovna rezervna valuta. S svojo valuto namreč lahko manipulirajo in hkrati preostalemu svetu diktirajo obrestne mere.
Dolar je zdaj še glavna svetovna valuta, saj se največji del svetovne trgovine in tako rekoč celotna trgovina s surovinami obračunava v dolarjih. Poleg tega ima večina držav svoje devizne rezerve v obveznicah, s katerimi se zadolžujejo ZDA, torej v dolarjih. Pravzaprav druge možnosti tudi nimajo, saj alternative ni na vidiku, piše Hackhausen.
Evro je takoj po uvedbi pridobil nekaj tega trga, a je z dolžniško krizo izgubil zaupanje, mednarodni investitorji tako spet močneje stavijo na dolar, saj ZDA ostajajo največji in najbolj likviden trg za obveznice na svetu. Zdaj je v dolarjih približno 60 odstotkov svetovnih deviznih rezerv, 27 jih je naloženih v evru in po 4 odstotke v japonskih jenih in britanskih funtih. Da bo dolar še dolgo svetovna rezervna valuta, ker je Kitajska še ogromen korak od tega, je prepričan Michael Heise, glavni ekonomist Allianz.
In prav Kitajci so najbolj zaslužni, da dolar ostaja svetovna valuta številka ena, saj svoje presežke od izvoza že leta nalagajo v ameriške obveznice. V lasti imajo zato zdaj za več kot 1000 milijard dolarjev teh obveznic in so za FED drugi največji upnik države ZDA. Ker Američani živijo na up in jih financirajo druge države, so hkrati odvisni od kitajskih kreditov.
Kitajci bi lahko čez noč prenehali kreditirati ZDA oziroma odkupovati njihove obveznice, lahko bi tudi začeli množično prodajati te obveznice, a s tem bi si zelo škodovali. Tečaj teh obveznic bi zaradi tega občutno padel in s tem vrednost rezerv, ki jih ima Kitajska naložene v dolarjih. Tako pravijo v obrambnem ministrstvu ZDA Pentagon. V svoje poročilo so napisali, da Kitajci razen obveznic ZDA za svoje naložbe nimajo na voljo ustreznih drugih možnosti. To seveda vedo tudi v Pekingu, zato igrajo na čas. Namesto, da bi prevlado dolarja spodnesli z enim udarcem, skušajo doseči ravnotežje postopno korak za korakom. Gospodarski kazalniki so na njihovi strani.
Če bo Kitajska še naprej imela takšno gospodarsko rast kot zdaj, gospodarstvo ZDA pa bo še naprej stagniralo v bolečinah finančne krize, bo v 10 do 15 letih prehitela ZDA in postala največje gospodarstvo na svetu. Da bi spodbudila gospodarsko rast, ameriška centralna banka FED tiska vse več svežih dolarjev in s tem zmanjšuje njegovo vrednost. Peking pa širi število mest, kjer je mogoče trgovati z obveznicami in investirati v juanih. Od novega leta je to mogoče tako kot v Hongkongu početi tudi v Londonu. Z Brazilijo, Indijo in Rusijo, ki tako kot ona sodijo med hitro rastoča gospodarstva, ima Kitajska že od leta 2010 sporazume o medsebojnem trgovanju v nacionalnih valutah, ne več v dolarjih. Od konca lanskega leta ima Kitajska enak sporazum tudi z Japonsko. Tudi nemška podjetja že lahko svoje račune poravnavajo tudi v juanih, navaja Jörg Hackhausen. Velebanka HSBC ocenjuje, da bo Kitajska v treh letih približno polovico svojih trgovskih poslov opravila v lastni valuti, kar bo imelo vpliv na svetovne devizne trge, kajti v skladu s starim rekom denar sledi trgovini.
S tem, ko se je Kitajska spremenila iz države izvoznice v uvoznico, postaja tudi vse bolj zanimiva za naložbe deviznih rezerv, v svoji študiji ocenjuje Deutsche Bank. Po tej oceni bo kitajska valuta postala druga svetovna valuta. A hkrati se bo moral prilagoditi novim razmeram tudi svetovni sistem valut tako, da rezervna valuta ne bo več le ena valuta. Obseg svetovne trgovine se je v zadnjih dvajsetih letih potrojil, mednarodni finančni tokovi so se popeterili, pri tem imajo rastoči trgi vse večjo vlogo. Svetovni devizni sistem tem spremembam ni sledil, pravi Alexander Börsch iz hiše Deloitte.
V svojem predlogu sprememb do leta 2030 ima ta hiša predvidene tri različne scenarije. Po prvem se bosta ZDA in Evropa osredotočili na svoj notranji trg, svetovna gospodarska rast bo stagnirala, kapitalski tokovi bodo usahnili. Kitajska bo morala svoje gospodarstvo, ki temelji na izvozu, prilagoditi in multipolarni valutni sistem bo izgubil na pomenu.
Po drugem scenariju bosta ZDA in Kitajska okrepili gospodarsko sodelovanje, dolar in juan bosta posledično postala vodilni valuti, evroobmočje bo počasi razpadlo in postalo nepomembno. Dolar bo v tem primeru ostal glavna valuta za posle s surovinami, juan pa bo postal glavna valuta za notranjo trgovino na območju Azije. Po tretjem scenariju bo juan postal vodilna valuta za hitrorastoča gospodarstva BRIK, evro si bo opomogel, a bo druga najpomembnejša svetovna valuta, dolar bo imel samo še marginalno vlogo.
Za kateri scenarij obstaja največja verjetnost, da bo uresničen, ostaja špekulacija. »Če bi juan in evro v prihodnje imela pomembnejšo vlogo, svet ne bi bil odvisen več zgolj od interesov ZDA. To bi bilo dobro za Kitajsko in za Evropo,« je kitajski profesor in svetovalec vlade Jiang Shixue dejal v razpravi v nemškem Kölnu. Na podlagi teh besed Jörg Hackhausen zaključuje, da si Kitajci najprej želijo vzpostavitev multipolarnega sveta. (STA, mh)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.