Dr. Zdenka Čebašek Travnik: "Na javno informacijo, da so tudi meni grozili s smrtjo, se razen ene zunajparlamentarne stranke ni odzval nihče."

V četrtek je bilo pred stavbo vlade protestno javno branje Resolucije o normativni dejavnosti, ki določa, da mora vlada ob sprejemanju in spreminjanju zakonov razpisati vsaj 30-dnevni rok za posvetovanje z javnostjo. Tudi sami ste jo brali. Zakaj?

Prvič zato, ker pri svojem delu veliko sodelujem z nevladnimi organizacijami. Drugi pomembni razlog pa je seveda opozorilo, da mora vlada nujno spoštovati svoje sprejete akte.

Mandat varuhinje se izteka. Še vedno vztrajate pri odločitvi, da se ne boste ponovno prijavili na razpis predsednika države za to funkcijo?

Kandidatura je v rokah predsednika države, ki bo predlagal kandidata državnemu zboru. Kljub številnim povabilom različnih predlagateljev v prvi fazi zbiranja potencialnih kandidatov ne želim sodelovati.

Kaj pa če vas predsednik republike predlaga mimo razpisa?

O takšni ali podobni situaciji bom razmišljala, ko in če bi do nje prišlo, nikakor pa ne vnaprej.

Avgusta ste bili tarča več napadov, za katere ste septembra opozorili, da se za njimi skriva kaj drugega ...

Groženj je bilo več, ampak o vsaki prejeti doslej nismo obveščali javnosti. Avgusta pa sem dobila tri grožnje, ki so vsebinsko in oblikovno presegale prejšnje. Na javno informacijo, da so tudi meni grozili s smrtjo, se razen ene zunajparlamentarne stranke ni odzval nihče. Zato je očitno, da so grožnje povezane z mojimi izjavami in dejanji in jih razumem kot izraz napada name oziroma kot izraz nestrinjanja s tem, kar počnem.

Je torej vaše delo v času te vlade težje?

Mislim, da ne. Naše delo je povezano z ugotavljanjem morebitnih kršitev človekovih pravic in vlada čisto neposrednega vpliva na naše delo nima. Težje in moteče je neutemeljeno medijsko diskvalificiranje našega dela, ki ni povezano z vprašanjem človekovih pravic, ampak z diskvalifikacijo mene osebno.

Kaj vas je v teh letih najbolj oviralo pri delu, kaj najbolj presenetilo?

Najbolj me je presenetila neodzivnost različnih naslovnikov pri odgovarjanju na naša vprašanja. To je pri našem delu pomenilo največjo tehnično oviro, saj so pobudniki zaradi tega čakali na naš odgovor. Drugih ovir praktično ni bilo. Imeli smo dostop do vseh dokumentov in institucij.

Kako ocenjujete način reševanja krize te vlade?

Način reševanja je politično vprašanje. Nisem politik in nikoli nisem komentirala političnih dogovarjanj. Dejstvo je, da smo v krizi in vsaka vlada išče izhode iz nje. Ne komentiramo, kako se tega loteva, opozarjamo pa na kršitve, ki izhajajo iz ukrepov.

Ni na neki način tudi protestno branje resolucije izražanje mnenja o delu vlade?

Seveda je, ampak gre za kritiko načina dela - v tem primeru neupoštevanje resolucije -, ne pa kritike vsebinskih odločitev. Ista opozorila sem izrekala tudi prejšnji vladi in zadnje ni namenjeno le tej konkretni vladi, ampak oblasti, ki svojih aktov ne spoštuje.

Je mnenje varuha po vašem premalo upoštevano?

Obžalujem, da razen NSi nobena izmed parlamentarnih strank ni sprejela mojega predloga, da se srečamo in jim pojasnimo, kako jim je varuh lahko v pomoč pri njihovem delu. Mislim, da naše letno poročilo premalokrat prebirajo tisti, ki odločajo o človekovih pravicah.