Več jubilejev v javnem sektorju

Vsaj ena od določb supervarčevalnega zakona bi lahko imela učinek, ravno nasproten od varčevanja. Zakon o uravnoteženju javnih financ je spremenil pogoje za pridobitev jubilejnih nagrad za delovno dobo. Pred 1. junijem, ko je začel veljati ZUJF, so javni uslužbenci dobili jubilejno nagrado po desetih, 20 in 30 letih delovne dobe, ne glede na to, ali so del te dobe pridobili v zasebnem sektorju. Za deset let so dobili nagrado v višini polovice povprečne slovenske plače, za 20 let 75 odstotkov povprečne plače in za 30 let znesek celotne povprečne slovenske plače.

Zdaj so ti zneski zmanjšani za skoraj polovico, spremenjeni pa so tudi pogoji, pod katerimi jih uslužbenci dobijo. Odslej bodo javni uslužbenci dobili jubilejno nagrado, ko dopolnijo deset, 20 ali 30 let delovne dobe v javnem sektorju, torej se del delovne dobe, ki so ga preživeli v zasebnem sektorju, ne upošteva več.

S to določbo naj bi želeli nagraditi tiste, ki so v karieri zvesti javnemu sektorju. Očitno pa vlada ni pomislila na posledice, ki jih to prinaša. Ta določba v privilegiran položaj postavlja javne uslužbence, ki so pred uveljavitvijo ZUJF-a dosegli deset, 20 oziroma 30 let „polne“ delovne dobe, pri kateri se je upošteval še čas, preživet zunaj javnega sektorja, po uveljavitvi ZUJF-a pa bodo dosegli deset, 20 ali 30 let delovne dobe samo v javnem sektorju in bodo spet dobili nagrado. Niti ZUJF niti aneks h kolektivni pogodbi, ki je bil sprejet maja in vsebuje ustrezno spremembo glede jubilejnih nagrad, tega vprašanja ne rešujeta. Zato noben akt, kot priznava ministrstvo za pravosodje in javno upravo, „ne vsebuje določb, ki bi omejevale izplačilo jubilejne nagrade v skladu z novimi pogoji, to je delovna doba v javnem sektorju, glede na to, ali je javni uslužbenec že prejel jubilejno nagrado v skladu s prej veljavnimi predpisi (torej pod drugimi pogoji)“.

Ali se kje v javnem sektorju že izplačujejo nagrade, ki upoštevajo delovno dobo, ki je že bila podlaga za drugo nagrado, ne vedo niti na ministrstvu niti v sindikatih javnega sektorja. Prav tako se ne ve, koliko javnim uslužbencem bo padla sekira v med, zato je še prezgodaj reči, kakšen prihranek bo prineslo spreminjanje višine jubilejne nagrade ter pogojev za pridobitev te nagrade in ali prihranek sploh bo.

Je pa to še ena stvar v supervarčevalnem zakonu, ki bi jo morala vlada očitno bolj premisliti, a je ni, ker se je s sprejetjem zakona, kot trdi, zelo mudilo.