Absurdne poti naših živil

V Nemčiji so domnevno jagode iz Kitajske, ki so prepotovale pol sveta, pri 11 tisoč otrocih povzročile trebušno gripo. Nerazumne poti opravijo tudi druga živila s polic v naših trgovinah. Dobrodošli v globaliziranem svetu, piše nemški Focus. Zveza potrošnikov Slovenije je pravkar objavila, da je večina sadja v slovenskih trgovinah uvoženega »iz vseh vetrov«, čeprav imamo doma pogoje za pridelavo kar precej vrst sadja, medtem ko so njeni predstavniki v avstrijskih in italijanskih trgovinah našli v glavnem domače sadje.

Enako so na zvezi potrošnikov junija lani ugotovili tudi za zelenjavo. Za sadje tokrat še navajajo, da je v primerjavi s tistim v Avstriji in Italiji, slabše kvalitete, saj je bilo kar 25 odstotkov neužitnega, ker je bilo plesnivo, gnilo. V Avstriji in Italiji jim nobenega sadja, ki so ga nakupili, ni bilo treba zavreči.

Jagode, s katerimi so se okužili otroci v Nemčiji, so pridelali v kitajski provinci Šandong, družba Foodstuff Co. Ltd jih je v Qingdao globoko zamrznila in spravila na ladjo, na kateri so mesec dni plule po svetovnih morjih. Potem ko so jih raztovorili v pristanišču v Hamburgu, so jih s tovornjaki prepeljali v vzhodni del Nemčije, kjer so jih predelali. Kitajska je največja proizvajalka in izvoznica jagod na svetu. »Realnost v globaliziranem svetu je pogosto absurdna. Da kitajske jagode prodajajo v Nemčijo, je za mnoge novost. Na jabolka iz Nove Zelandije in mange iz Mehike na policah trgovin so potrošniki že nekaj časa navajeni. Mnoga naša živila prepotujejo tisoče kilometrov, saj so s Kitajske, iz Nove Zelandije ali Brazilije. Potrošniki so pogosto tudi prepričani, da kupujejo domače izdelke in ne vedo, da imajo tudi ti včasih za seboj nenavadne poti. Naj zveni še tako neumno, razlog so stroški,« piše v Focusu Christina Steinlein.

Za nadnacionalko Heiploeg je recimo ceneje, da rakce, ki jih ulovijo v Severnem morju, v tovornjakih pelje čez Nemčijo, Francijo in Španijo, kjer jih natovori na ladjo in odpelje v Maroko. Tam jih ročno obdelajo, potem pa jih spet prepeljejo po isti poti nazaj v Nemčijo. Tudi zdaj, ko je nafta draga, se takšni prevozi izplačajo in so živila, uvožena iz daljnih krajev, cenejša do domačih. Razloga sta bistveno cenejša delovna sila in državne subvencije.

V Nemčiji, Švici in nekaterih drugih državah je recimo delikatesa salama iz Schwarzwalda. Kdor misli, da je v teh salamah meso od prašičev, ki jih redijo v Schwarzwaldu, se zelo moti. Dovoljeno je namreč, da so v takšnih izdelkih lahko surovine od kjer koli. V schwarzwaldski salami je recimo meso od prašičev, ki jih Danci redijo v svojih farmah. V skladu s predpisi je dovolj, da salamo prekadijo v Schwarzwaldu, pa jo je že dovoljeno imenovati schwarzwaldska, nelogičnost, ki si jo sme privoščiti živilska industrija, predstavlja Steinleinova.

Živilska podjetja trdijo, da so na policah trgovin takšni zavajajoči izdelki, kot je schwarzwaldska salama, v hrani v vrtcih pa kitajske zamrznjene jagode zato, ker potrošniki hočejo imeti poceni hrano. Toda študija ministrstva za prehrano je pravkar pokazala, da vse več potrošnikov zanima izvor hrane, ki jo imajo na voljo v trgovinah. Prav tako je vse več potrošnikov pripravljenih seči globlje v žep za ekološko pridelano hrano.

A večinoma potrošniki, ko stojijo pred polico, ne morejo preveriti, kateri izdelek je res najboljši. To še posebej velja za pakirana živila. Potrošniške organizacije pa so s svojimi analizami ugotovile, da najdražji izdelek ni nujno najboljši. Trgovci in živilska podjetja pravijo, da so se ljudje navadili, da imajo vse leto v svojih trgovinah na voljo različno hrano po nizkih cenah in temu se nočejo odpovedati. A okužba s kitajskimi jagodami se je v Nemčiji zgodila le dobro leto po okužbi z bakterijo e-coli, zaradi katere je umrlo 52 ljudi, od tega dve zunaj Nemčije. Okužbe je povzročil nevarni sev bakterije e-coli v zelenjavnih kalčkih, ki so jih pridelali na biološki kmetiji v Hamburgu. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je ugotovila, da so okužbe najverjetneje povzročila semena sabljastega triplata, ki so jih leta 2009 uvozili iz Egipta in jih kasneje uporabili za pridelavo kalčkov.

Ekonomisti pa pravijo, da je za nekatero hrano in rastline bolje, da jih pridelujejo tam, kjer je ugodneje, bolje je recimo gojiti rože v tropskih krajih kot v energetsko potratnih steklenjakih na severu Evrope.