12. 10. 2012 | Mladina 41 | Kultura
Dan D: »Stran od sodobnih norm in ekonomije«
Ena vidnejših slovenskih skupin je izdala nov, zelo drugačen album
Dan D, vajeni polnih koncertnih prizorišč, so se ustvarjanja glasbe tokrat lotili z uporabnimi predmeti, kot sta odpirač in žlica, izdali pa so jo na kaseti
Dan D, ena vidnejših slovenskih mainstream skupin, je izdala nosilec zvoka v omejeni nakladi in z naslovom Tiho. Ne boste ga mogli sneti s spleta, saj je izdan na kaseti (ja, kaseti!), njen ovitek pa je poleno, ki ga je zasnoval kipar Jiri Kočica. Posebnost novega glasbenega izdelka skupine Dan D je tudi v sami glasbi, ki je ustvarjena s pomočjo nenavadnih predmetov in inštrumentov. O kaseti in prihajajoči turneji smo se pogovarjali z Nikolo Sekulovićem, basistom skupine.
Kot ena prepoznavnejših slovenskih mainstream skupin ste se odločili za precej radikalen preobrat v vašem delovanju. Zakaj?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Kultura
Dan D, vajeni polnih koncertnih prizorišč, so se ustvarjanja glasbe tokrat lotili z uporabnimi predmeti, kot sta odpirač in žlica, izdali pa so jo na kaseti
Dan D, ena vidnejših slovenskih mainstream skupin, je izdala nosilec zvoka v omejeni nakladi in z naslovom Tiho. Ne boste ga mogli sneti s spleta, saj je izdan na kaseti (ja, kaseti!), njen ovitek pa je poleno, ki ga je zasnoval kipar Jiri Kočica. Posebnost novega glasbenega izdelka skupine Dan D je tudi v sami glasbi, ki je ustvarjena s pomočjo nenavadnih predmetov in inštrumentov. O kaseti in prihajajoči turneji smo se pogovarjali z Nikolo Sekulovićem, basistom skupine.
Kot ena prepoznavnejših slovenskih mainstream skupin ste se odločili za precej radikalen preobrat v vašem delovanju. Zakaj?
Po nepričakovanem uspehu albumov Katere barve je tvoj dan? in Ure letenja za ekstravagantne ptice smo dvakrat igrali pred nabito napolnjenimi Križankami, izdali pa smo tudi plošček in DVD z omenjenih nastopov. Lahko rečem, da smo v slovenskem prostoru s tem dosegli vrhunec. Ko se ti zgodi kaj takšnega, enostavno pozabiš, zakaj pravzaprav ustvarjaš glasbo. Zato smo si vzeli daljšo pavzo, med katero smo razčistili, kaj bi radi v prihodnosti počeli. Ugotovili smo, da je tisto, kar si želimo početi, muzika v najbolj čisti obliki. S tem smo hoteli na grd ali lep način poiskati tisti košček v vsakem izmed nas, ki nas naredi unikatne. Po analitičnem pregledu naših dosedanjih skladb smo se odločili, da ne bomo več zapravljali časa za snemanje albuma, ki bi bil nekakšen Dark Side of the Moon.
Kaj točno vas je pripeljalo do te odločitve?
Želja vsakega glasbenika je, da je njegova glasba všeč občinstvu in da jo vrtijo radijske postaje. Pogosto se zgodi, da se glasbeniki zaradi tega ujamejo v past. Odločili smo se, da se osvobodimo te pasti in preprosto počnemo tisto, kar nam je všeč. Dneve, ki smo jih nekoč preživeli v studiu, zlasti med snemanjem zadnje studijske plošče, smo bistveno skrajšali. Ustvarjanje glasbe je kompleksna stvar. Praksa velikih skupin v zgodovini rocka, denimo Beatlov, tudi kaže, da med začetnim ustvarjalnim procesom in izdajo plošče ne sme miniti preveč časa.
Kako to, da ste se odločili električne inštrumente zamenjati za nenavadne uporabne predmete, s pomočjo katerih ste potem ustvarili glasbo?
Gre za nekakšen umik v intimo, ki je deloma posledica odločitve, da med izvajanjem glasbe nehamo uporabljati dosedanje, električne inštrumente. Zamenjali smo jih z bisernico, odpiračem za steklenice, žlico, skratka, uporabnimi predmeti, ki so nam bili na voljo. Zaradi vsesplošne kvantifikacije in množičnosti, ki jo je splet prinesel v življenja sodobnih glasbenikov in vseh nas, smo se odločili, da se bomo oddaljili tudi od vseh sodobnih norm in ekonomije, ki upravlja naše ustvarjanje. Zadali smo si, da se lotimo te »samomorilske« poteze, in v projekt smo vložili ogromno truda in energije.
Izdali ste kaseto v omejeni nakladi. Mar ne gre pri tem za nekakšno modno muho, saj so retro nosilci zvoka trenutno precej popularni …
Muziko smo izdali na kaseti, ker te danes niso tako razširjene in dostopne kot drugi formati. Poleg tega ne moreš kar tako preskočiti s komada na komad, za poslušanje glasbe s takšnega nosilca je treba vložiti nekaj napora. Retro pa je v modi že dvajset let, saj so se zadnji zares veliki premiki na tem področju zgodili na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta. Zaradi množičnosti, ki jo je prinesel internet, se je raziskovalni duh v glasbi ustavil. Vrnitev na stare formate pravzaprav pomeni surogat novega. Internet že v osnovi ni naklonjen kreativnosti – večje je število informacij, manjša je njihova posamezna vrednost. Veliko tega se izgubi tako v procesu ustvarjanja kakor v procesu konzumacije. Izdaja kasete, zapakirane v poleno, igranje v zgodnjih jutranjih urah na železniški postaji na nevsakdanje inštrumente – vse to nam je odprlo veliko novih možnosti in resnično, živo komunikacijo z ljudmi –, ki je veliko bolj kakovostna od komunikacije po spletu.
Ali slovenski mainstream bend zasluži dovolj za preživetje, ne da bi njegovi člani hodili v službe?
Če ne govorimo o estradi in igranju po porokah, lahko rečem, da se v obdobju uspešnosti da preživeti od glasbe. Gre pa vsekakor za skromnejše življenje, zlasti ko začne priljubljenost upadati, kar je pri nas pogost pojav. Velika napaka večine slovenskih glasbenikov je, da doživljajo slovenski nacionalni okvir kot svoje edino delovno okolje. Dokler slovenski glasbenik ne bo začel doživljati kot delovno okolje vsaj Evrope in se ne bo odpovedal udobju, ki ga uživa doma, mu ne bo uspelo. To pa zahteva nekaj žrtvovanja.
Kaj pričakujete od prihajajoče slovenske turneje?
Prvič po dolgem času imam tremo. V obdobje sedmih tednov smo strnili 17 koncertov, delamo muziko, za katero smo javno naznanili, da je drugačna. Glasba se po radiih ne vrti, poslali smo jo samo tistim, ki jih je to zares zanimalo. Pred nami je veliko neznank, igramo v majhnih, klubskih prostorih. Upajmo, da se bo dobro izteklo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.