Superminister je tudi likovnik

Internetni veteran Vuk Ćosić je do pred kratkim pripravljal projekt z naslovom Bivša prihodnost zdaj, ki naj bi bil premierno prikazan v projektnem prostoru ljubljanske Aksiome. Pred nekaj dnevi ga je presenetilo obvestilo, da razstave ne bo. Sredstva, ki jih je projektu dodelila komisija strokovnjakov s superministrstva, ki ga vodi Žiga Turk, namreč iz neznanega razloga niso prišla na račun Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma, čeprav bi se to moralo zgoditi že 21. septembra.

Ko smo po razlogih za neizplačevanje pogodbenih obveznosti povprašali pristojne na superministrstvu, odgovora ni bilo. Umetnik pa se je odločil, da razstave kljub vsemu ne bo odpovedal, ampak jo bo prilagodil nastali situaciji. »Ker je poseg ministrstva tako močno vplival na samo delo, sem začutil moralno odgovornost sopodpisati ministra,« je Vuk Ćosić zapisal v vabilu na razstavo.

Žiga Turk je s tem – čeprav nehote – postal umetnik. Sodobna umetnost je s tem v svoje (ne)varno zavetje sprejela novega člana. Zdi se, da bo ta zagotovo dvignil ugled kulturnega polja, saj Žiga Turk ni le zavedni državljan, ustanovitelj revije Moj Mikro ter univerzitetni profesor za gradbeno informatiko in dokumentacijo, temveč trenutno predvsem minister, ki je med drugim pristojen tudi za kulturo.

Njegov prvi umetniški projekt je poseg v načrtovano razstavo mednarodno priznanega klasika spletne umetnosti Vuka Ćosića. Že desetletja so minila od trenutka, ko se je slikar Rauschenberg z radirko lotil De Kooningove risbe, posegel v delo drugega umetnika in postal novi avtor že ustvarjene umetnine. Podobni postopki so postali stalna praksa v svetu umetnosti, v tokratnem primeru pa so zanimivi predvsem način in neumetnostne okoliščine, v katerih je nastajal umetniški projekt Žige Turka, ki je v sredo zvečer debitiral ob Vuku Ćosiću.

Pokazalo se je, da znani rek »brez denarja ni muzike« ne velja. Razstava Vuka Ćosića Bivša prihodnost zdaj je namesto denarnih sredstev pridobila nov naslov Samostojna razstava in še enega umetnika. Dva torej, za ceno enega, ali natančneje, dva brezplačno. Moč še neuveljavljenega avtorja zagotavlja, da ni bojazni za prihodnost, upati je le, da bo sodeloval pri vseh razstavah, ki jih Aksioma načrtuje v tem letu, in s svojim ugledom jamčil za plačilo računov in položnic, ki bodo prihajale na račune zavoda.

Sodelovanje bo gotovo koristilo tudi Žigi Turku, ki ga za zdaj še lahko uvrstimo v mlajšo generacijo umetnikov. Superminister si bo ob sodelovanju z umetniki Majo Smrekar, Nevenom Kordo, Markom Batisto in Petrom Rauchom, ki naj bi do konca leta še razstavljali v galeriji na Komenskega 18 v Ljubljani, nabiral novo vednost o preživetvenih strategijah v svetu umetnosti. Tako bo lahko bolj kakovostno in smotrno nadgrajeval svojo umetniško kariero.

Zdi se, da se bo z nastopom superministra na umetniško sceno v slovenskem prostoru dodobra zabetonirala tudi dominantna smer vizualne umetnosti. Zavladal bo skrajni konceptualizem, popolnoma odmaknjen od materialnega. Želja po dematerializaciji umetnine bo končno uresničena, saj je za ustvarjanje slik, kipov, videov, instalacij, performansov, netarta in kakršnihkoli drugih umetnin najprej treba imeti sredstva.

Razen seveda, če ne bo Žiga Turk zdaj, ko je tudi sam postal umetnik, končno spoznal, kako zelo uničujoči so drastični varčevalni ukrepi, s katerimi je vlada najgloblje zarezala prav v vse njegove resorje, vključno s kulturnim, in spet finančno podprl umetnost in kulturne ustanove. A glede na njegove nedavne izjave se zdi to le malo verjetno.

Razstava:
Samostojna razstava
Kdo: Vuk Ćosić in dr. Žiga Turk
Kje: Projektni prostor Aksioma, Ljubljana
Kdaj: do 25. oktobra 2012