Strategija kupovanja časa

Vsak popravek rasti navzdol pomeni preložitev časa, ko bo javni dolg glede na BDP dosegel vrh

Portugalska je upnikom ponudila naj se ne znebijo njenih obveznic, ki zapadejo v plačilo septembra 2013, ker jih bo oktobra 2015 poplačala. Dogovor je bil dosežen 3. oktobra in velja za uspešen test za vrnitev Portugalske nazaj na finančne trge. Irci so kratkoročne obveznice zamenjali z dolgoročnimi. Te transakcije so del dolgoročne strategije kupovanja časa. Obe državi si prizadevata podaljšati rok za poplačilo svojih zasebnih upnikov, za namenom, da jima ne bi bilo treba še drugič zaprositi za mednarodno pomoč.

Investitorji računajo, da bosta obe kasneje svoje dolgove lahko poplačali, ker bo njuno gospodarstvo spet začelo rasti. Javni dolg bo po njihovih pričakovanjih dosegel najvišjo vrednost pri 130 odstotkih BDP v prihodnjem letu, potem pa se bo začel zmanjševati, v Project Syndicate razlaga profesor Ashoka Mody. Toda napovedi za obe državi niso spodbudne. Portugalsko gospodarstvo se bo po sedanjih ocenah v letu 2013 predvidoma skrčilo za 1 odstotek, po ocenah maja lani, ko je Portugalska zaprosila za mednarodno pomoč, bi njeno gospodarstvo v prihodnjem letu moralo zrasti za 1,25 odstotka. Mody piše, da so takšne spremembe napovedi na slabše postale stalnica. Tudi za Španijo in Italijo so sedanje napovedi veliko slabše od lanskih. Za Irsko so nekoliko boljše kot za Španijo in Italijo, a tudi zanjo so mednarodne institucije letos popravile navzdol.

Vsak popravek rasti navzdol pomeni preložitev časa, ko bo javni dolg glede na BDP dosegel vrh. Ashoka Mody piše, da bo po letu 2013 rast morala biti rezultat strukturnih reform ali močne oživitve gospodarstva, a oživitev gospodarstva v kratkem času ni verjetna. Posledice takšnega gibanja bodo resne. Evroobmočje ima na voljo tri možnosti. Bodisi se odloči za dodatne varčevalne ukrepe za prezadolžene države bodisi njihov dolg porazdeli med države članice z evrom bodisi se odloči za prestrukturiranje dolga, kar pomeni, da se bodo prej ali pozneje investitorji morali sprijazniti z izgubo. Zgolj varčevalni ukrepi niso rešitev, saj lahko vedno večje zategovanje pasu zaduši rast in s tem ohranja zadolženost na visoki ravni. Če naj bi se zadolženost držav zmanjšala brez varčevanja, mora biti obrestna mera za njeno zadolževanje nižja od stopnje rasti njenega BDP. Če je obrestna mera višja, je treba še več varčevati. Večja kot je razlika med obrestno mero in stopnjo rasti, več je treba privarčevati, razlaga Ashoka Mody.

Zmanjševanju varčevanja so namenjeni reševalni skladi za problematične države z evrom, vendar zmogljivost stalnega sklada ESM ne bo dovolj, če bosta Španija in Italija morali zaprositi za pomoč. Obrestne mere za njuno zadolževanje je znižala napoved Evropske centralne banke (ECB), da bo v neomejenih količinah odkupovala obveznice prezadolženih držav, a kljub temu bodo investitorji za novo zadolževanje večine problematičnih držav še nekaj let zahtevali višjo obrestno mero od stopnje rasti njihovega BDP. EU ima v predalu še predlog za uvedbo skupnih evropskih obveznic, ki bi omogočile socializacijo dolga, kar pomeni, da bi za dolgove problematičnih držav jamčili davkoplačevalci iz vseh držav z evrom.

Zato Ashoka Modyja ne preseneča močan politični odpor zoper uvedbo evropskih obveznic. Ker vedno novi varčevalni ukrepi ne zaležejo, možnosti za pomoč pa so omejene, je zdaj veliko odvisno, kako dolgo bo finančne trge z odkupom obveznic lahko zadovoljevala ECB. Kupovanje časa po portugalsko in irsko je morda rešitev, a če ni, bodo investitorji, ki imajo v lasti obveznice problematičnih držav, vendarle morali v večji meri deliti izgube oziroma bolečino z davkoplačevalci.