Še pred prvim novembrom ...

Ko premier v intervjuju z v Sloveniji nenagrajenim režiserjem Jožkom Možino govori o prejšnji vladi kot o mafiji, o tem, da njegova vlada ne bo odstopila, ker Slovenija druge alternative nima, in to ponovi približno osemkrat v eni uri, si težko zamislimo, da bo še kakšen televizijski dogodek presegel tovrstne blodnje. A jesenska televizijska sezona je v polnem teku, začela pa se je tudi predsedniška kampanja, ki ponuja več kot dovolj gradiva za oddaje, prispevke in zgražanje.

Borut Pahor še vedno opravlja poklice, za katere se je očitno mogoče izučiti v enem jutru, Danilo Türk prepeva Beatle, Milan Zver pa skuša na svojih kongresih spremeniti državno himno. No, o Zdravljici in himni nas je v oddaji Moja Slovenija v soboto podučil Mario, ki je v eni od premnogih igric predvajal posnetek obiska Billa Clintona v Ljubljani, ki hvali našo zdajšnjo himno, obenem pa tekmovalcem zastavil vprašanje, katera kitica Zdravljice je v resnici naša himna. A sodeč po nastopu Franceta Cukjatija v Popovem TV Klubu slabo uro prej, lep edukativni vložek v razvedrilni oddaji ne bo imel kakšnega odločilnega učinka na Zvera in njegove strankarske kolege.

Ti namreč vztrajno govorijo, kar jim po novinarskem vprašanju slučajno pade na pamet, brez posebnega oziranja na osebne biografije svojih kandidatov. V TV Klubu, kjer so tokrat o predsedniških kandidatih govorili njihovi podporniki, je zverovec Cukjati na vprašanje Petre Kerčmar, ali ni morda čas za nove obraze, dejal kar, da je Zver v bistvu edini novi obraz v kampanji, pa še relativno mlad je. Zver je sicer Janšev sodelavec že od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja in je, mimogrede, leto in pol starejši od Pahorja, a verjamemo, da je Cukjati res govoril o relativni mladosti: če Zvera po starosti primerjamo z njim.

No, cinizmov v soboto kar ni in ni zmanjkalo. Na POP TV so začeli predvajati dokumentarno serijo Okrog sveta do srca, ki bo očitno govorila o večmesečnem dopustu Tomaža in Urške Grubar in njunih dveh otrok, ki se v promocijskih besedilih opisujejo kot povprečna družina, ki namesto kredita za avto vzame kredit za potovanje okoli sveta. Pustimo malenkosti o tem, kaj trenutno za »povprečnega« državljana pomeni večmesečna odsotnost z dela, in omenimo Grubarjevo razlago o tem, zakaj se več družin ne odloči za podoben podvig: ker se ne prenašajo in raje cele dneve preživijo v službah, kjer so lahko stran drug od drugega.

Je pa bila zato nedelja precej bolj blagodejna. Pri Aleksandru Stankoviću na HRT se je ob dveh ustavil še en Ljubljančan, Damir Avdić, ki je prispeval tudi glasbo za dokumentarec o slikarju Jožetu Tisnikarju Mož s krokarjem – ta je bil na sporedu zvečer, po terminu, rezerviranem za Tita. Čeprav je izjemen dokumentarec Sonje Prosenc temačen, poln ptičev in mrtvecev, je bil v primerjavi z intervjujem z Janezom Janšo, ki je bil na sporedu prejšnjo sredo, prava milina: Princa teme v svoji temačnosti ne premaga niti Tisnikar.