Zamaskirani zlikovec rapa

V londonskih raperskih krogih se je zadnja dva meseca vse vrtelo okoli ene same novice, napovedanega nastopa DOOM-a, raperja s slovesom stripovskega zlikovca, ki se skriva za gladiatorsko masko.

Slednje glede na njegovo zgodbo niti ni čudno. Daniel Dumile se je na sceni pojavil že v začetku 90. let. Bil je član obetavnega kolektiva KMD, ki pa je zaradi provokativne naslovnice, karikature Afroameričana, obešenega na drevo, po prvencu izgubil založbo. V istem času se je zgodila še tragedija, v prometni nesreči je umrl član skupine, Danielov brat. In tako je za nekaj let dobesedno izginil. A se tudi vrnil. Z masko. Nadel si je ime MF Doom in nizal izdaje, po katerih je svetovno rapersko poslušalstvo dobesedno hlastalo.

Da v Londonu tokrat ne bi šlo le za veledogodek, ampak za največji mestni hiphoperski dogodek leta, so organizatorji poskrbeli tako, da so povabili še kalifornijskega hiperaktivnega producenta Madliba. Skupaj z DOOM-om (ki svoje ime zdaj piše z velikimi tiskanimi črkami) sta leta 2004 zakuhala enega najkultnejših projektov ameriškega podzemlja zadnjih desetih let, Madvillain. Vse skupaj je bil seveda le promocijski trik, saj zares nista nastopala skupaj, le delila sta si isti oder. Za dodatno razburjenje pa je poskrbel še DOOM sam. Prav v Londonu bi pred kratkim moral imeti didžejevski set. A namesto njega je prišel lažni DOOM, ki se je skrival za njegovo masko.

Seveda smo se spraševali, ali bo tokrat le prišel pravi DOOM. Ali bosta morda nastopila celo skupaj z Madlibom? Doživeli smo suspenz, laži, promocijske trike, zarote!

No, v londonski artdecojevski dvorani Forum je hitro postalo jasno, da se tokrat le ne bo pisala zgodovina. Menjave izvajalcev na odru so bile nerodne, ozračje zaradi čakanja glavne zvezde togo. Kot je značilno za raperske dogodke, je bilo občinstvo pretežno moško, bilo pa je tudi precej statično, kot da si vsi želijo videti le pravega, avtentičnega DOOM-a. Ta je imel sicer tekoč nastop, odrapal je klasike svojih neštetih alter egov in projektov zadnjih desetih let. A na odru je bil sam. Le s svojo masko in celo brez didžeja. In ravno, ko se je vživel, je bilo nastopa konec.

Tu naj bi vskočil Madlib in s svojim didžejevskim setom zabil žebljico na glavico rap dogodka leta. A naredil je prav nasprotno. Žebelj je izpulil in ga poteptal. »Kralj beatov«, znan po nepredvidljivih, celo čudaških didžejevskih setih, je svoj renome tokrat le potrdil. Zaporedje komadov je bilo nesmiselno, vmes niso bile redke tišine in nenamerni vpadi zvočnih fragmentov. In dvorana se je počasi praznila, tiho in potrpežljivo pa smo vztrajali le tisti pravi dedci, ki se nismo dali prepričati, da je kralj produkcije lahko tako slab didžej, in tisti, ki sta nas njegova neklišejskost in popolna brezbrižnost do občinstva celo zabavali.

Ja, tokrat smo res videli pravega pravcatega DOOM-a. To pa je tudi vse. Njegovega nastopa si verjetno ne bomo zapomnili. Šov je s svojim antišovom tokrat ukradel Madlib.