19. 10. 2012 | Mladina 42 | Kultura
Ostrenje ustvarjalnosti
47. Borštnikovo srečanje izbira in predstavlja najboljše gledališke predstave sezone
V tekmovalnem programu so kar tri predstave Jerneja Lorencija, tudi Dantonova smrt (koprodukcija SMG, MGP in Maribor 2012 – EPK)
© Nada Žgank
Produkcija slovenskih gledališč je bila v preteklem letu, tistem, ki se šteje po »Borštnikovem štetju« – od oktobra do oktobra –, dobra, prinesla pa je tudi nekaj presežkov. Predstave potrjujejo, da je slovensko gledališče spet v dobri kondiciji, da je sodobno, da je iz tradicionalnega meščanskega teatra potegnilo najboljše, da ni pozabilo avantgardističnih in modernističnih impulzov iz šestdesetih in sedemdesetih let, da išče svoj ustvarjalni presežek v eksperimentu in ga marsikdaj tudi najde. Ta gledališka kondicija daje slutiti, da bo letošnji, že 47. festival Borštnikovo srečanje zanimiv in vznemirljiv ter da bo valoval v skladu s svojim geslom »Ostrimo ustvarjalnost«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Kultura
V tekmovalnem programu so kar tri predstave Jerneja Lorencija, tudi Dantonova smrt (koprodukcija SMG, MGP in Maribor 2012 – EPK)
© Nada Žgank
Produkcija slovenskih gledališč je bila v preteklem letu, tistem, ki se šteje po »Borštnikovem štetju« – od oktobra do oktobra –, dobra, prinesla pa je tudi nekaj presežkov. Predstave potrjujejo, da je slovensko gledališče spet v dobri kondiciji, da je sodobno, da je iz tradicionalnega meščanskega teatra potegnilo najboljše, da ni pozabilo avantgardističnih in modernističnih impulzov iz šestdesetih in sedemdesetih let, da išče svoj ustvarjalni presežek v eksperimentu in ga marsikdaj tudi najde. Ta gledališka kondicija daje slutiti, da bo letošnji, že 47. festival Borštnikovo srečanje zanimiv in vznemirljiv ter da bo valoval v skladu s svojim geslom »Ostrimo ustvarjalnost«.
Letošnji selektor tekmovalnega in spremljevalnega programa mag. Primož Jesenko si je ogledal 105 predstav in jih v tekmovalni program izbral 12, med njimi tudi dve praizvedbi iz slovenske dramatike. Pravi, da je želel izpustiti čim manj, zato je zelo razširil krog predstav, ki si jih je ogledal: »V svoj izbor sem želel zajeti kar se da celovito sliko slovenskega uprizoritvenega potenciala, ki presega formalne kategorije mišljenja o gledališču. Program raste iz roba med domom in tujino, navsezadnje tudi aktualna gledališka generacija doživlja svet širše. Izbrane predstave ocenjujem kot najbolj prebojne v lanskem gledališkem naboru tudi v smislu vzpostavljanja stika z občinstvom, ki poteka na drug, drugačen način, s subtilnim angažmajem režijskega koncepta.«
Morda ni presenetljivo, da najdemo v tokratnem tekmovalnem programu kar tri predstave režiserja Jerneja Lorencija, saj ta zadnja leta žanje dobre ocene. Tudi ob njegovi letošnji premieri predstave Pobesnela lokomotiva v mali dvorani ljubljanske Drame je Blaž Lukan zapisal: »Lorencijeva Pobesnela lokomotiva je delo avtorja v polni kreativni kondiciji, ki v umetniškem pogledu sili čez številne meje, in želeti si je, da bi tiste geografske dejansko prestopila.«
Cilj Borštnikovega srečanja je že vse od njegovih začetkov, od leta 1966, da izbere in predstavi najboljše, kar se je zgodilo v pretekli gledališki sezoni. Od leta 2009 ga je umetniška direktorica Alja Predan spremenila v festival in vztrajno, prodorno ga umešča tudi v mednarodni prostor. Poleg utečenega nacionalnega tekmovalnega programa je uvedla nove kategorije – mednarodni program Mostovi, Showcase ali izbor domačih predstav, namenjenih mednarodni strokovni javnosti, Fokus, posvečen evropskemu gledališču, letos češkemu in satirični predstavi Europeana. Tu sta še spremljevalni program z inovativnimi avtorskimi projekti in sekcija Borštnik z mladimi za mlade; ta v Maribor pripelje študente AGRFT, ki v ŠTUK-u igrajo svojo produkcijo.
Predanova meni, da je pomembno vzporejati slovensko gledališko produkcijo z mednarodno: »Letos je mednarodni program še posebej bogat, tudi zato, ker je Maribor evropska prestolnica kulture. Otvoritveni dogodek je velika mednarodna koprodukcija When the Mountain Changed Its Clothing. Zasnoval in režiral jo je vodilni gledališko-glasbeni režiser in skladatelj, pedagog Heiner Goebbels skupaj z vokalnim gledališčem Carmina Slovenica in Karmino Šilec. To je poetična impresija o odraščanju, kulturnih in družbenih premenah ter političnih spremembah v naših krajih v zadnjem času.«
Predanova posebej omenja postpankovsko predstavo III furije, ki je delo najmlajše generacije poljskih ustvarjalcev in govori o posledicah travm iz časa 2. svetovne vojne in o spravi, pa performans Oni živijo dveh mladih brezposelnih beograjskih dramatikov, ki sta se pred letošnjimi spomladanskimi volitvami včlanila v večino srbskih političnih strank, pri čemer sta si pomagala z rahlo popravljenim kulturnim programom Hitlerjevega propagandista Josepha Goebbelsa. Ogledati si bo mogoče tudi predstavo Sovražim resnico! hrvaškega režiserja Oliverja Frljića, ki razgalja svojo družino in tematizira medsebojna razmerja, in predstavo Mateje Koležnik, ki je v nemškem Chemnitzu režirala Gombrowiczevo Ivono, princeso Burgundije in bila deležna veliko pohval.
Borštnikovo srečanje je že v polnem zamahu, na ogled predstav se je mogoče iz Ljubljane v Maribor odpeljati tudi s posebnim Festbusom. Predstave potekajo na različnih prizoriščih, o njih pripravljajo pogovore, medtem pa predvajajo tudi filme – Placebo, Deklica in drevo pa Designated Space –, listajo knjige in obiskujejo razstave, v prihodnjih dneh bodo dodali še strokovna srečanja in seminar za mlade kritike.
Zanimanje je veliko, saj so že teden pred začetkom festivala razprodali vstopnice za nekatere predstave, denimo za Zborovanje ptic, Tri sestre, Gospoda Glembajevi, Proces ali žalostna zgodba Josefa K., Zgodba o nekem slastnem truplu ali Gostija ... in Dlje od najdlje. Zdi se, kot da bi občinstvo s tem želelo diktirati delo mednarodne žirije, ki bo naslednji petek, 26. oktobra, podelila nagrade in razglasila tudi letošnjega dobitnika Borštnikovega prstana.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.