Andrej Možina: "V zdravstvu so še rezerve za boljšo organizacijo."

Eden izmed vaših glavnih ciljev je povrniti ugled zbornici. Kako?

Ločujem med ugledom v javnosti in ugledom znotraj zbornice. Ugled zdravnikov znotraj stanovske organizacije je večji problem, ker je ta postala neprijazna, odtujila se je od članstva in postala birokratska upravna institucija. Zdravniki tega ne maramo, saj imamo veliko vsebinskih problemov, ki jih je treba reševati. Menim pa, da v javnosti še vedno uživamo kar visok ugled. Opravljamo evropsko primerljivo medicino, zdravstvo je zelo solidarno in zelo poceni.

Kako konkretno nameravate vzpostaviti zdravniško samohigieno, da si zdravniki ne bodo več zgolj krili več hrbta, ampak priznali napake?

Težava v Sloveniji je, da ne poznamo tako imenovane nekrivdne odgovornosti. To pomeni, da pacientu pripada odškodnina, če utrpi škodo zaradi zmote ali zapleta med zdravljenjem, pa to ni posledica malomarnosti. Zavarovalnice bi takšno odškodnino morale dati. Pri nas pa zavarovalnice odškodnino priznajo samo, če se krivda naprti zdravniku. To je ključno nerazumevanje stanja v slovenskem zdravstvu in to nameravamo odpraviti.

Kako?

Tako da bomo v družbi ustvarili razmere, ki bodo ukinile zavarovalniški monopol. Ta proces teče že desetletje, vendar še vedno ni zaživel. Pri nekaterih posegih že vnaprej vemo, da bodo pri določenem odstotku nastali zapleti. Ne vemo pa, pri katerih pacientih se bo to zgodilo. Druga stvar je malomarnost. Mislim, da je je malo, ampak se dogaja kot drugod. Pri teh primerih je ukrepanje drugačno.

V zbornici ste že vrsto let opravljali različne funkcije. Mislite, da bo zaradi tega vaše delo lažje?

Prednost je gotovo velika. Pomagal sem v začetnih časih gradnje zbornice in takrat smo zgradili določen ugled v javnosti ter sprejeli neprijetno nalogo zbornice, da nadzoruje zdravnike. Ukvarjamo pa se tudi s prijetnejšimi stvarmi – z gradnjo izobraževanja, komunikacijo s pacienti, strokovno odličnostjo, skratka z vrednotami, ki jih moramo gojiti, da se odnos med zdravniki in bolniki gradi na zaupanju.

V čem bo vaše delo drugačno in uspešnejše od vaše predhodnice?

V organizacijskem smislu bomo velik poudarek namenili družinski medicini, ki smo jo v zadnjih dvajsetih letih zapostavljali. Druga skrb bo skrb za t. i. težko, zahtevno medicino, torej tisto, ki bo vedno ostala v javnem sektorju. Zbornica si prizadeva za to, da bi bilo čim več zdravnikov svobodnih. Del težke, najtežje medicine pa nikoli ne bo šel v zasebno sfero, ker je predraga in zahteva toliko znanja, da bo vedno ostala v bolnišnicah. To področje pokrivajo ljudje z največjimi znanji in tveganji, zato je treba zanje ustvariti primerne delovne razmere in stimulativno delo. Odhodi v tujino so se že začeli in prepozno smo se odzvali na to. V zdravniški zbornici nimamo konkretnih orodij, da bi na to vplivali. Lahko pa opozarjamo, kako organizirati zdravstvo, da bo zadrževanje strokovnjakov prednostna naloga. V zdravstvu so še rezerve za boljšo organizacijo.