Nova apaška bitka za davke

Finančno ministrstvo namerava odpraviti posebno davčno olajšavo za tiste, ki živijo v Sloveniji, delo pa opravljajo v tujini. Civilna iniciativa Apače, ki predstavlja Slovence, ki hodijo na delo v Avstrijo, in je edini organizirani zastopnik delovnih migrantov, je napovedala vse od protestov in državljanske nepokorščine do tožbe na evropskem sodišču za človekove pravice, če bo treba. Izračunala je, da bi moralo deset tisoč migrantov doplačati po 2000 do 5000 evrov dohodnine. Finančno ministrstvo pričakuje dva milijona evrov dodatnega proračunskega denarja.

Zveni dobro. Finančno ministrstvo odpravlja privilegiranost delavcev migrantov, ki plačajo manj dohodnine kot enako plačani delavci v Sloveniji, imajo pa enak dostop do slovenskih javnih storitev.

Da ni tako preprosto, dokazuje že to, da je Civilni iniciativi Apače o svojem prav uspelo prepričati oba prejšnja finančna ministra, dr. Andreja Bajuka in dr. Francija Križaniča. Do leta 2005 so bili Slovenci, zaposleni v Avstriji, obdavčeni le v državi, kjer so delali (za Italijo je to veljalo do leta 2011). Leta 2007, po dveh letih pogajanj, je Bajuk popustil Apačanom in privolil, da se plačevanje davkov le državi, v kateri oseba dela, formalizira v mednarodnem sporazumu z Avstrijo. Preden bi se to lahko zgodilo, se je vlada zamenjala in prišel je nov minister. Križanič je nameraval dotedanjo prakso končati, a so Apačani leta 2009 spet potrkali na ministrova vrata in po enem letu je vlada sprejela posebno davčno olajšavo, ki jo sedanja vlada odpravlja.

»Olajšavo smo uvedli, da so sploh plačevali davke Sloveniji,« pojasnjuje Križanič. S posebno olajšavo so Slovenci, ki delajo v Avstriji, res na boljšem kot tisti, ki delajo v Sloveniji, vendar se z njo tudi zmanjšuje njihova deprivilegiranost v primerjavi z avstrijskimi delavci. V Avstriji (in tudi v Italiji) je splošna davčna olajšava precej višja od slovenske in tudi dohodninski razredi imajo višje prage. V zameno za posebno olajšavo v višini 7000 evrov pa so delavci migranti privolili, da bodo vrnili razliko v dohodnini za pet let nazaj, s tem, da za nazaj velja tudi olajšava.

Delavci, ki jih zastopa Civilna iniciativa Apače, so si službo v Avstriji večinoma poiskali, ker je v Sloveniji niso našli. Največ jih dela za tekočim trakom, v klavnici perutnine ali kot sobarice v zdravilišču. Na mesec dobijo od minimalne avstrijske plače, torej 800 evrov neto, do 1300 evrov. Tisti, ki v Avstriji zasluži 18.000 evrov bruto na leto, plača Avstriji 1600, Sloveniji pa 2200 evrov davka na dohodek, navaja predsednik Civilne iniciative Apače Dušan Cvetko. Brez olajšave bi plačevali nekaj tisoč evrov več.

Križanič meni, da je za zdaj še veljavni kompromis dober, in predvideva, da bo poseganje sedanje vlade vanj vodilo v državljansko nepokorščino, v to, da delavci migranti ne bodo več plačevali davkov, morda tako, da se bodo vsaj formalno preselili v Avstrijo in plačevali davke le njej. Res pa je, da se predstavniki Civilne iniciative Apače s sedanjim ministrom še niso sestali. Če se bodo, je po izkušnjah sodeč velika verjetnost, da si bo tudi dr. Janez Šušteršič premislil.