Otroški program za odrasle

Televizijski programi so največ naše pozornosti deležni po sedmi uri zvečer in skoraj užaljeni smo, če nam ob osmih ne ponudijo nečesa, zaradi česar bi se splačalo ostati doma. In če pri nacionalki prestižni termini brez Maria praviloma šepajo, so se tokrat lotili prenove popoldanskih ur, tistih, v katerih so se pogosto skrivale solidne oddaje, ki pa nam jih niso znali prodati.

Oddaja Dobra ura, ki v resnici traja dve uri, vsaj delno rešuje ta problem. Vsak dan je dobil svojo barvo, voditelja in temo, ki nadaljujejo dozdajšnje oddaje, a ker je vse skupaj videti lepše in predvsem manj konfuzno od scene, ki je nekoč strašila v Turbulenci in je spominjala na notranjost pokvarjenega pralnega stroja, smo prejšnji in ta teden vendarle nekaj popoldnevov preživeli z nacionalko.

Všeč so nam četrtki, posvečeni znanosti, čeprav jih vodi Andrej Hofer, od katerega vedno pričakujemo, da bo začel malce cinično razlagati o kakšni evrovizijski popevki. Kramljanje o vesolju s Tomažem Zwitterjem ali pa predstavitev raziskav v Planici z Igorjem Mekjavićem sta ravno prav sproščujoča za piflarsko popoldne po službi. Podobno je z mladinskimi petki z Akijem Hasegawo, kjer so prejšnji teden z Goranom Vojnovićem »raziskovali«, kdo je ustanovitelj čefurstva, Magnifica vprašali, kako je nastala skladba Gdo je čefur, povedali, kako postati čefur (torbica in majica Lacoste, verižica, trenirka Adidas, superge Nike), pa tudi to, da so tudi čefurji lahko domoljubi in obratno.

Malo bolj skeptični smo do poduhovljenih ponedeljkov z Bernardo Žarn, kjer so se ta teden z Manco Košir in Nino Pušlar pogovarjali o umiranju, bogu in drugih, nam nižjim, nepoduhovljenim bitjem neprijetnih temah, tudi o tem, kako so Manco Košir brusili drugi, ona pa se jim je pustila brusiti. Torki in srede so medtem zaznamovani s Posebno ponudbo in že omenjeno Turbulenco.

Najboljši del Dobre ure so zagotovo poročila za otroke oziroma Infodrom. Oddaja, ki je namenjena mlajšim od 12 let, bi seveda občasno precej dobro služila tudi kakšnemu polnoletnemu ministru, sploh denimo v primeru zdaj že slavne risanke o tem, kakšne so in katere niso pristojnosti predsednika republike, ali pa ponedeljkove risanke o tem, kaj je pokojnina, od kod denar zanjo in kako deluje pokojninska blagajna. V Infodromu so nas podučili tudi o tem, kako ustvarjajo videoigrice, od kod pride šolska malica, Seku M. Conde pa je poročal o tem, ali učenci v Gvineji pri pouku lahko nosijo čevlje.

Sicer ne znamo oceniti, ali ciljna skupina uživa v svojih poročilih, nam pa se zdi, da je Infodrom trenutno najbolj trezna informativna oddaja pri nas. Morda bi bil že čas za risanko o državni himni, smiselnosti fiskalnega pravila, funkciji ministrstva za kulturo in drugih elementarnih stvareh, ki jih številni ministri, ki nastopajo v informativnih oddajah za odrasle, še ne obvladujejo.