Genialno: Prepovedali so krizo!

Aids je eden največjih problemov Afrike. Z bojem proti temu virusu se danes ukvarja na stotine nevladnih organizacij, strokovnjakov, države trošijo milijone za različne preventivne politike in kampanje. A včasih je rešitev tik pred našimi očmi – le vidimo je ne, si je junija 2002 verjetno mislil kralj Mswati III. iz kraljevine Svazi, ki se je domislil enostavne rešitve. V svoji majhni deželi je najstnicam za pet let prepovedal spolne odnose. Ali mu je s tem uspelo zajeziti virus aidsa, ni znano, se je pa z ukrepom zapisal v zgodovino najbolj absurdnih zakonov, ki jih kdaj pa kdaj sprejmejo države. Na prvem mestu lestvice je sicer še vedno stari angleški zakon, ki ljudem prepoveduje umreti v poslopju parlamenta. Ta zakon so sprejeli iz varčevalnih razlogov. Velja namreč pravilo, da je treba vsakogar, ki umre v parlamentu, pokopati z državniškimi častmi.

Svetovna gospodarska in finančna kriza traja že od leta 2007. V Sloveniji smo v tem času imeli precej kompleksnih razprav o viziji nove družbe. O možnih alternativah in razvojnih poteh. Vzniknila je ideja o univerzalnem temeljnem dohodku, o zelenih davkih, o družbi z ničelno gospodarsko rastjo, o alternativnih virih energije in zapletenih strukturnih reformah. Še vedno čakamo na nov model, a spet je morda rešitev tik pred našimi očmi – le videli je nismo. Če namreč trošimo več, kot zaslužimo, kot je ugotovil predsednik vlade, moramo pač manj trošiti. Logično, seveda. In na tej podlagi pravkar v parlamentu poslanci pri sprejemanju proračunov za leti 2013 in 2014 že drugič klestijo trošenje in režejo izdatke. Vedno znova sicer ob manjšem trošenju država pobere še manj davkov, kar vodi k padcu BDP-ja in k novemu rezanju države, tja proti dnu. A logika je pravilna.

Žal pa obstaja tudi manjši stranski učinek tega cikla. Javni sektor, to so javni zavodi, recimo bolnice in drugi zdravstveni domovi, šole in socialni domovi, padajo v vse večje rdeče številke. Dolgoročno ne bodo preživeli: »Sedaj je približno polovica bolnišnic v izgubi, trend še narašča in proti koncu leta pričakujemo, da bo večina zavodov končala v rdečih številkah,« pravi direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. Kaj storiti, le kaj storiti, se sprašuje Mezek. Vlada je našla rešitev. V zadnjem predlogu zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 so dobili idejo – ki je bila ves čas pred našimi očmi, le videli je nismo. In ki je tako genialna, da bi jo lahko patentirali in z njo rešili ves svet (avtor te zamisli o patentiranju je sicer Dušan Keber). Gre za novi 64. in 65. člen zakona, s katerim so izgube enostavno prepovedali. Po novem naj bi vsakega vodjo zavoda kaznovali z 10 tisoč evri, če ta »ustvari primanjkljaj na plačilnih kontih«, oziroma bi ga razrešili iz krivdnih razlogov, »če je v letnem poročilu izkazan presežek odhodkov nad prihodki«.

Zakaj se tega nismo spomnili že prej? Ideja je res solidna. Ima pa spet nekatere manjše pomanjkljivosti. Kajti »če smo zares iskreni«, pravi predsednik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar, bi morala pod temi istimi pogoji že zdaj takoj odstopiti celotna vlada. Tako kot je tudi vlada zavezana z zakoni, s pokojninskim zakonom, z različnimi socialnimi transferji, zaradi katerih ima država na leto po dve milijardi več izdatkov kot prihodkov, tako imajo tudi javni zavodi zvezane roke. »Mi seveda izvajamo javno službo,« pojasnjuje Koprivnikar, »v naših zakonih so določeni pogoji, določena je infrastruktura, imamo določeno kadrovsko strukturo, recimo število sester, negovalk in podobno.« Ker bi morali v tem trenutku mnogi direktorji javnih zavodov odpuščati, da bi poslovali pozitivno, je po njegovem edina možnost, da direktorji v sanacijske programe napišejo, da bodo kršili predpise. »Ampak ta absurdni zakon morda niti ni problem. V resnici smo že kar navajeni, da se vlada z nami heca,« pravi Koprivnikar.

»Bojim se, da ne razumejo, da živimo v demokratični družbi, ki še zmeraj spoštuje ustavo, kjer imamo tri veje oblasti. Ali pa imamo sedaj le še vlado, ki vlada neomejeno in si sedaj celo prilašča pravico do kaznovanja?« - Boris Koprivnikar, predsednik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije

A šalo na stran – predlagani zakon je seveda absurden. Kot pojasnjuje Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije: pravilo bi moralo namreč prizadeti tudi zavode, katerih ustanoviteljice so občine, vlada od direktorjev pričakuje nadnaravne sposobnosti. Ravnatelj lahko v skladu z novimi pričakovanji vladajoče koalicije vzorno pripravi finančni načrt za svoj zavod, le če ve, kaj nepričakovanega se mu bo zgodilo tik pred koncem finančnega leta. Recimo, da se mu novembra vdre streha. Streho seveda mora popraviti, a če ima zaradi tega na koncu minus, ravnatelju ni pomoči. Kaznovan bo z 10 tisoč evri – razen če seveda strehe ne popravi. Poleg tega je očitno, da v vladi tudi ne vedo, kako se na lokalni ravni usklajujejo finančni načrti. Tam za proračun ni pristojen direktor, ampak je tudi odvisen od procedur v občini.

Podobnih, pričakovanih absurdnih situacij je še več. Recimo pridobivanje evropskih sredstev, zaradi katerih imajo lahko javni zavodi kratkoročno izgubo. In bodo direktorji kaznovani. Ali pa zamude na samem ministrstvu. V nekaterih primerih ministrstva s svojimi odločitvami zamujajo mesece, a ta ista ministrstva bodo potem kaznovala podrejene. »Največji problem slovenske javne uprave je, da se ljudje že sedaj bojijo sprejemati odločitve in sprejemati odgovornost. Sedaj bo še huje,« pravi Vidmarjeva, ki se sprašuje, ali naj bi ta ukrep res pripomogel k varčevanju. Ali pa je morda namenjen predvsem kadrovskemu čiščenju?

Da je nova varčevalna inovacija po vsej verjetnosti protiustavna, kot je ta teden omenil pravnik Rajko Pirnat, saj se bodo direktorji zavodov znašli v zakonski koliziji, je morda še najmanjši problem. »V zadnjem času se ukvarjam z mislijo, da tukaj pravzaprav ne gre le za nepošten, neustaven ali diskriminatoren zakon ali absurd državne birokracije. Ampak za neko čisto drugo miselnost,« pravi Koprivnikar. Neki državni uradnik bi moral namreč po tem zakonu kaznovati direktorja zavoda, razrešil ga bo iz krivdnih razlogov. Ne bo ugotavljal krivde v sodnem postopku, ampak bo sodnik, tožnik in rabelj v enem. »Te režime smo že preživeli, mar ne? Bojim se, da ne razumejo, da naš minister ne razume, da živimo v demokratični družbi, ki še zmeraj spoštuje ustavo, kjer imamo tri veje oblasti. Ali pa imamo sedaj le še vlado, ki vlada neomejeno in si sedaj celo prilašča pravico do kaznovanja?« se sprašuje Koprivnikar.

Kaj nas še čaka? Pokojninska reforma? Prejšnji minister Ivan Svetlik se je nekoč malce pošalil. Če se ne motimo, je rekel, da bo nova pokojninska reforma čisto enostavna. Do leta 2015 bodo upokojencem dovolili prečkati cesto pri rdeči luči. Po letu 2015 pa bo to postalo obvezno. Smešno? V komunistični Romuniji, kjer je bil Ceausescu obseden z zviševanjem natalitete, so ljudi, ki so na pomoč poklicali rešilca, najprej vprašali po starosti. Če so bili prestari, rešilec ni prišel.