Barbara Vodopivec. "O Palestini veliko slišimo, vemo pa pravzaprav zelo malo."

Dvajsetega oktobra se je v Mariboru začel sklop dogodkov, imenovan Kulturna ambasada Palestine, ki bo od naslednjega tedna pa do decembra potekala tudi v Ljubljani. Za kaj gre?

Maja je v okviru evropske prestolnice kulture v Mariboru potekala kulturna ambasada Izraela, ki je na različne načine predstavila državo. Med bolj odmevnimi dogodki je bila razstava »Spremembe«, ki naj bi predstavila zgodovino Izraela v zadnjih 100 letih. Poleg tega da Izrael uradno obstaja šele 64 let, se je predstavitev gibala okoli ideje nerazvite in nenaseljene puščave, ki so jo modernizirali in civilizirali Izraelci. Takšna na videz objektivna podoba modernizacije skriva sionistično politiko, ki daje legitimnost izraelski okupaciji in apartheidu v Palestini. Za interpretacijo zgodovinskih dejstev v Izraelu in Palestini se skrivajo zelo močne politične ideologije. Izrael je veliko bolj uspešen pri širjenju svoje zgodbe, zato smo se različni aktivisti in nevladne organizacije odločili, da predstavimo še palestinsko zgodbo, ki je večinoma dosti bolj skrita.

Izraelsko-palestinski spor traja že desetletja. Pred kratkim so v Izraelu izvedli javnomnenjsko raziskavo, ki je pokazala, da Izraelci zelo podpirajo politiko apartheida do Palestincev.

Dejstvo je, da se stvari ne izboljšujejo. Številni svetovni intelektualci govorijo o apartheidu, recimo Desmund Tutu iz Južne Afrike. Če pogledamo analize o učbenikih, ki se uporabljajo v izraelskih šolah, in spremljamo, kako se v medijih poroča o konfliktih, visoka podpora tem idejam niti ni tako presenetljiva.

Izrael ima tudi visoko podporo ZDA, in kot kaže, tudi EU. Prejšnji teden je ta podprla t. i. sporazum ACAA, ki utrjuje trgovske odnose med Izraelom in EU.

Evropa pri vprašanju Izraela in Palestine vodi zelo dvojno politiko. Deklarativno zelo jasno nasprotuje kršitvam mednarodnega prava, ki se dogajajo v Izraelu. Hkrati pa je ta teden podprla sporazum, ki nadgrajuje trgovsko sodelovanje. V praksi torej legitimira delovanje Izraela na področju kršitev mednarodnega prava. Ker mednarodne skupnosti ne ukrepajo niti ekonomsko niti politično, morajo nevladne organizacije opozoriti na nujnost močnejše in odločnejše politike.

Mednje sodi tudi globalno gibanje za bojkot, dezinvesticije in sankcije (BDS) proti Izraelu, dokler ta ne bo začel spoštovati mednarodnega prava ter pravic Palestincev …

Lani se je to gibanje začelo tudi v Sloveniji. Samo po sebi ne more prinesti čudežne rešitve, lahko pa takšne kampanje nakažejo smer rešitve, ki mora biti politična.

Na kaj računate po ambasadi?

O Palestini veliko slišimo, vemo pa pravzaprav zelo malo. Želimo spodbuditi interes ljudi, da si poiščejo več informacij o tem, kaj se dogaja, in iščejo možnosti, kako pritiskati na politične odločevalce v Sloveniji in Evropi.