Vlada odstranjuje ovire

Če bi bil Janez Šušteršič na položaju finančnega ministra neuspešen pri spreminjanju Slovenije in bi nam lahko kot predstavnik trojke nalagal še ostrejše ukrepe, bi najprej spremenil ustavo v tistem delu, ki govori o referendumih. Referendum je namreč lahko »uporabljen tudi za blokiranje in zaviranje ukrepov, ki niso všečni določeni interesni skupini, so pa nujni za nadaljnji dolgoročni razvoj Slovenije«, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.

V zadnjem času ni veliko dokazov za to mnenje. Ta teden so se referendumom o slabi banki in holdingu odpovedali državni svetniki in sindikati. Sedanja vlada je sprejela številne za marsikoga nesprejemljive zakone, a referendum ali grožnja z njim ni ustavila še nobenega.

Vendar se strokovnjaki večinoma že dolgo strinjajo, da je v Sloveniji treba otežiti poti do referenduma. Zdaj je glede tega tudi politika enotna kot še nikoli doslej. Vse parlamentarne stranke razen NSi so septembra državnemu zboru predlagale spremembe, ki jih bo najprej preverila komisija strokovnjakov. Predlagajo, naj se možnost za razpis referenduma odvzame večini v državnem zboru, 30 poslancem in državnemu svetu ter se pusti le 40 tisoč volivkam in volivcem. Ta želja ni sporna, saj je opozicija pogosto predlagala referendume o za javnost nezanimivih vprašanjih. In čeprav se je nato referenduma udeležilo zelo malo ljudi, to predlagateljev ni ustavilo pri interpretaciji, da so izidi znamenje vladi, ki dokazuje nizko podporo.

Želja, da bi bil referendum veljaven le, če se ga udeleži 35 odstotkov volivcev, čemur nasprotuje NSi, pa je sporna. Veliko Slovencev ne gre na referendum, ker jih zakon, ki ga želi predlagatelj zavrniti, »ne moti«. Bolje bi bilo določiti najmanjše zahtevano število volivk in volivcev, ki se morajo izreči proti zakonu, na primer 30 odstotkov vseh. Drugi bi podporo zakonu izrekli z abstinenco, kar neučinkovito delajo že zdaj. Težava je tudi s prepovedjo glasovanja o človekovih pravicah, zakonih fiskalne narave in ukrepih, potrebnih za varnost države. Koliko zakonov ni (tudi) fiskalne narave?

Če je torej soglasje glede precejšnje omejitve referendumov tolikšno, zakaj je Nova Slovenija prejšnji teden predlagala spremembo zakona, s katero želi začetek zbiranja podpisov za referendum dovoliti le tistim, ki bi v enem tednu zbrali pet tisoč na upravni enoti overjenih podpisov? Že dva tisoč petsto neoverjenih podpisov je bil za mnoge previsok prag. Zvišanje praga bi zatrlo slabše organizirane skupine, najmočnejših, kot je tista, ki je dosegla referendum o družinskem zakoniku, pa ne bi ustavilo.

Predlog Nove Slovenije je politična prerokba neuspeha sprememb ustave. Če bi politiki lahko še naprej razpisovali referendume, kot so jih doslej, civilni družbi pa bi to možnost omejili, bi bila to katastrofa. Politika ima veliko močnejša orodja za dosego svojih ciljev, civilna družba pa ne.