Bojkot politične sprave

Protokolarno pravilo je, da predsednik Slovenije na dan mrtvih obišče ljubljanske Žale in položi vence pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo, spomeniku padlim v boju proti okupatorju, kostnici padlih v prvi svetovni vojni in lipi sprave. Pravilo je tudi, da ga pri tem spremljajo predsedniki vlade, državnega zbora in državnega sveta. Na Žale gredo dopoldne, da lahko potem predsedniki posamezno obiščejo še druga spominska znamenja po Sloveniji.

Pred 1. novembrom se uskladijo, kdo bo popoldne obiskal Urh, kdo Tezno, kdo Kočevski rog, kdo Gonars v Italiji in tako naprej. »To je neki običaj, ki se je uveljavil v Sloveniji,« pojasnjuje nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar. »Vprašanje, ali kaj pomeni ali ne, je pa forma, simbolna gesta, ki se vedno ponavlja v nespremenjeni obliki in s katero se gre čez ideološke zapreke.« Glavno vlogo na 1. november ima na Žalah predsednik države, a k pomenu njegovega dejanja pomembno prispevajo tudi drugi trije predsedniki.

S prakso takšne usklajenosti političnega vrha na dan mrtvih je začel predsednik Janez Drnovšek leta 2003, a so se v njegovem mandatu le leta 2006 na Žalah zbrali vsi predsedniki. Se je pa praksa uveljavila med mandatom predsednika Danila Türka, ki se je časovno večidel ujemal z mandatom premiera Boruta Pahorja. Od leta 2009 do leta 2011 so na Žalah Türka spremljali vsi predsedniki.

Letos pa ne več. Vlada je na Žale namesto premiera Janeza Janše poslala Ljudmilo Novak, ministrico za Slovence po svetu in v zamejstvu in eno od treh Janševih vladnih namestnikov. Janša 1. novembra ni imel znanih delovnih obveznosti. Ker uradnega razloga za njegov prvonovembrski izostanek ni, imamo samo neuradnega. Ta pravi, da Janša tudi ob takih priložnostih ne more pozabiti na slab odnos s Türkom. Leta 2010 sta SDS, ki jo vodi Janša, in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper Türka zaradi odlikovanja Tomaža Ertla. Ko je predsednik vstopil v državni zbor, da bi odgovarjal na obtožbo, le poslanci SDS niso vstali.

Neudeležba na žalni slovesnosti je še en primer Janševega razvrednotenja simbolnih političnih institucij.