Bluzovski Otroci socializma

Po ljubljanski predpremieri na ploščadi pred Muzejem sodobne umetnosti in festivalski premieri na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je napočil čas, da se tudi širše občinstvo premierno seznani z dokumentarnim filmom Zamenite mi glavo, ki opisuje glasbeno kariero skupine Otroci socializma.

Otroci socializma so ena izmed številnih skupin legendarne ljubljanske alter scene iz osemdesetih let, ki je z bridkimi besedili in postpunkovskim glasbenim izrazom kritično izražala nestrinjanje s svetovnimi nazori tedanjega družbenega sistema, pri čemer se je večinoma dotikala problematike malega človeka. Film poskuša predstaviti skupino z zanimivimi sogovorniki in njeno kratkotrajno delovanje umestiti v družbeni kontekst tistega časa, kar mu očitno tudi uspe.

Toda na tokratno premiero dokumentarca smo se odpravili zato, ker je bilo napovedano, da bo po ogledu filma v čast Otrokom socializma nastopil še ljubljanski duo Incurabili, ki je slovenskim ljubiteljem undergrounda že dobro znan, saj je v preteklih letih izdal kar dva ploščka, na katerih je predstavil svojo avtentično mešanico bluesa in garažnega rocka.

Niko Novak in Bruno Subiotto, ki sestavljata dvojec, sta že stara znanca tukajšnjih koncertnih odrov, saj sta sodelovala v zasedbah, kot so Hic et Nunc, Matchless Gift, Borghesia, Dicky B. Hardy ali The Spoons, njun projekt Incurabili pa predstavlja nekakšno užitkarsko raziskovanje zgodovine popularne glasbe.

Kako združiti punkovsko oziroma postpunkovsko izraznost s primesmi drugih glasbenih žanrov, ki so jih v svoji glasbi združevali Otroci socializma, z umazanim in prvinskim bluesom dua Incurabili? Enostavno. Novak in Subiotto sta se po filmski premieri v veliki dvorani ljubljanskega Kina Šiška preselila v galerijski prostor iste ustanove in izvedla sicer nekoliko kratko, a enkratno glasbeno predstavo.

Oborožena z bas bobnoma, orglicami, kitaro, basom in seveda vokali sta se Novak in Subiotto odločila predstaviti svoje videnje glasbene zapuščine zasedbe Otroci socializma, ki je bilo več kot presenetljivo. Začenši z lastnim komadom sta se lotila skladbe Hiše so sive, nadaljevala s Ko se zjutri zbudim, nato z izrazito bluesovsko obarvano skladbo Rio in svoj kratki nastop končala s komadom Lublana. Mešanica umazanega bluesa, punka in garažnega rocka, izvrstna igra slide kitare, orglic, basa in sugestivnih vokalov, podkrepljena z minimalističnimi ritmi iz bas bobnov, je prikazala Otroke socializma v popolnoma drugi luči – prvinskem, umazanem bluesu izvirnega dueta Incurabili.

Bilo je kratko, a sladko. In upamo, da bo duo Incurabili priredbe izdal na kakšnem nosilcu zvoka, v prihodnosti pa zasedel oder tudi skupaj z Otroki socializma.