Prodati želijo Krško, HSE in Geoplin ...

V pred enim letom napisani strategiji kapitalskih naložb so ministrstva naložbo v slovenski nuklearki, v podjetju Geoplin in v Holdingu Slovenskih elektrarn opredelili kot »strateško«. Podjetje Geoplin naj bi tako ostalo v stoodstotni državni lasti, »ker je v njeno skupino vključena družba Geoplin plinovodi, d. o. o., ki je lastnica celotnega prenosnega omrežja zemeljskega plina in izvaja gospodarsko javno službo operaterja prenosnega omrežja«, poleg tega je Geoplin tudi polovični lastnik slovensko-ruskega podjetja za izgradnjo in upravljanje plinovoda Južni tok. Tudi podjetje Gen, ki ima v lasti slovenski del nuklearke, poleg tega pa še Savske elektrarne in Termoelektrarno Brestanica, »ki izkoriščajo naravno rento slovenskih voda porečja reke Save«, je bilo tedaj še strateško podjetje, ki bi naj ostalo v stoodstotni slovenski lasti.

A minuli teden sta ministra Janez Šušteršič in infrastrukturni minister Zvone Černač s sindikati delavcev dejavnosti elektroenergetike sklenila dogovor, po katerem bodo v sindikatu odstopili od referendumske pobude o Slovenskem holdingu, vlada pa se je zavezala, da bo odprodala do največ 50 odstotkov podjetja Gen, 75 odstotkov Geoplina in 50 odstotkov Holdinga Slovenskih elektrarn, ki ima poleg Termoelektrarne Šoštanj v lasti tudi proizvodne enote v okviru Dravske elektrarne (DEM), Soške elektrarne (SENG) in Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in ki izkoriščajo naravno rento slovenskih voda Drave, Soče in Save. Branko Sevčnikar, podpredsednik Sindikata delavcev dejavnosti elektroenergetike pojasnjuje, da je vlada »v štartu« predvidevala popolno razprodajo elektroenergetskih družb, kjer bi država obdržala le 25-odstotni delež.

A tudi ta kompromis, ki so ga sindikalisti dosegli z vlado pri prodaji elektropodjetij, je gnil. Čeprav naj bi vlada privolila, da bodo lastniki distribucijskega elektroomrežja, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska, ostali v 75-odstotni državni lasti, bi tudi to pomenilo delno privatizacijo infrastrukture. Politika Evropske unije pa je ravno nasprotna: elektroenergetska infrastruktura naj ostane v državni lasti, saj se te privatizacije nikjer niso izkazale kot pravilna odločitev. Lep primer je Madžarska, ki je svoje elektroomrežje prodala podjetju iz Velike Britanije. To zasebno podjetje je infrastrukturo zgolj izkoriščalo, vlagalo pa vanj ni, zaradi česar si sedaj Madžarska prizadeva deleže spet odkupiti.